Slovenci smo čebelarski narod, čebelarjenje ima v Sloveniji poseben status kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je zato zavedanje o pomenu čebel in skrbi zanje na visoki ravni.

Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti začela z več projekti, kot so medeni zajtrk, čebelarski krožki in sajenje medovitih rastlin, ki jih je javnost dobro sprejeta. Leta 2014 je dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Visoke grede so način sonaravnega pridelovanja zelenjave. Preizkušene so bile že v mnogih vrtovih in količina zdravih pridelkov je obilna.
Pri tem ekološkemu načinu pridelave zelenjave umetnih gnojil in škropiv ne uporabljamo, saj s samim načinom priprave vzpostavimo zelo dobre pogoje za nastanek rodovitne zemlje. 

Prednost visoke grede je, da voda lahko drenira, torej nemoteno odteka v spodnji del. Srednji del dvignjene grede ima zaradi volne, listja ali sena visoko sposobnost vpijanja vode.

Največje buče so velikanke sorte Atlantic. V letu 2017 je bil postavljen nov svetovni rekord, saj so v ZDA stehtali bučo, ki je tehtala 1071,8 kilograma. V Sloveniji ima rekord Janko Lovše z bučo težko 697 kilogramov.

Včasih so verjeli, da buče odpravljajo pegavost in da lahko z njimi zdravimo ugrize strupenih kač. Danes vemo, da so buče (oziroma njihovo seme) izjemnega pomena za zdravje mehurja, pri moških pa varujejo tudi prostato.

Bučno olje smo prvi pričeli pridelovati prav v Sloveniji ter v nekaterih delih Avstrije.

Septembra se je nadaljevalo poletno vreme, ki se je poslovilo v zadnji tretjini meseca. Povprečne temperature so bile v tem času konstantne. V zadnjem delu meseca so se temperature v povprečju močno znižale. Nadaljeval se je trend zniževanja količine padavin.

Razlika med najvišjo (12. september) in najnižjo (27. september) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila kar 28,5 °C. To ni tako veliko presenečenje, glede na zelo visoke temperature v prvem delu meseca in nizke v zadnjem delu meseca.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 17,1 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,50 °C. Dolgoletno povprečje za september znaša v Mariboru 15,6 °C.

Na šoli se je odvijala peta tržnica z naslovom Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno), na kateri so se predstavile kmetije, podjetja in institucije, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, izdelavo eko kozmetike, čebelarstvom, peko kruha, gibanic in peciva iz krušne peči, predelavo suhomesnatih in drugih mesnih izdelkov, vinarstvom in ekosistemskim načinom pridelave hrane. S svojimi izdelki so se predstavili tudi dijaki, ki sodelujejo v mednarodnem projektu ERASMUS+ (We can bee friendlier to tha nature) in dijakinje programa cvetličar.