Avgusta smo končno dočakali pravo poletje. Temperature so se v začetku meseca vsak dan zviševale. S kratkimi prekinitvami se je to ponavljalo praktično do zadnjega tedna. Zato ni nič čudnega, da je bil avgust najtoplejši mesec letos. Nadaljeval se je trend zviševanja povprečne temperature in zniževanja količine padavin.

Razlika med najvišjo (9. avgust) in najnižjo (27. avgust) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 23,1 °C. To za avgust ni tako veliko presenečenje, saj je značilno, da se v drugi polovici meseca nočne temperature konkretno znižajo.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 22,16 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 1,96 °C. Dolgoletno povprečje za avgust znaša v Mariboru 20,2 °C.

Tudi v juliju se je nadaljevalo podobno vreme kot v juniju. Vreme se je spreminjalo iz dneva v dan. Glede na prejšnja leta je bil letošnji julij povsem netipičen. Prvi del meseca je bil hladnejši, z več padavinami, drugi del meseca pa veliko bolj topel in z manj padavinami.

Razlika med najvišjo (31. julij) in najnižjo (1. in 2. julij) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 21,1 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 21,54 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 0,54 °C. Dolgoletno povprečje za julij znaša v Mariboru 21,0 °C.

Lahko bi rekli nič novega. Tudi v juniju se je nadaljevalo nepredvidljivo vreme. Vreme se je spreminjalo iz dneva v dan. Glede na prejšnja leta je bil letošnji junij povsem netipičen. Skozi cel mesec nihanje temperatur in pogoste padavine, ki pa niso bile obilne.

Razlika med najvišjo (21. junij) in najnižjo (23. junij) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila 23,2 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 19,87 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 0,87 °C. Dolgoletno povprečje za junij znaša v Mariboru 19,0 °C.

V okviru projekta ERASMUS+ smo pridobili mednarodni projekt z naslovom We can bee friendlier to the nature. Izvajamo ga skupaj s Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji. Njegov namen ni samo v tem, da dijake naučimo, kako ni dovolj, da znajo nekaj pridelati z okolju prijaznimi metodami, ampak tudi kako pridelke predelati in jih potem prodati. Cilj projekta je: da bi se dijaki naučili, kako se brez predsodkov povezovati in kako sodelovati pri timskem delu. Pomembna naloga tovrstne izmenjave je prav tako soočenje z multikulturnostjo, ki jo prinašajo otroci iz različnih držav sveta (Sirije, Afganistana, Čečenije, Grčije, Finske …), končni cilj pa, da bodo udejanjali ideje iz projekta, tudi, ko se bo ta zaključil.

V okviru mednarodnega projekta ERASMUS+ z naslovom We can bee friendlier to the nature je na naši šoli potekala druga izmenjava dijakov. Cilje projekta smo uresničevali s pomočjo različnih delavnic. Delavnice so bile posvečene čebelarstvu, pripravi marmelad, gradnji grede iz kamnov in izdelavi dišečih svečk iz odpadnega olja.

Čebelarstvo

V ponedeljek smo v tem letu že drugič točili med. S pomočjo nemških prijateljev je delo potekalo hitro: ena skupina je iz panjev jemala medeno satje, z njega ometla čebele in ga potem shranjevala v plastične transportne posode,