Projekta We can bee friendlier to the nature smo se lotili z namenom, da pokažemo, kako lahko z okolju prijazno pridelavo in predelavo izboljšamo stanje v okolju, povečamo samooskrbo s hrano in trgu ponudimo domače izdelke, ki so bolj zdravi in s katerimi se da tudi zaslužiti. Ves čas trajanja projekta smo se trudili, da dijake in širšo skupnost navdušimo za teme, ki se zdijo povsem vsakdanje (čebelarstvo, buče, permakultura, sadjarstvo, vinogradništvo, podjetništvo, okolju prijazna embalaža in druge), čeprav niso samoumevne.

V ponedeljek, 8. 7. 2019, je na šoli potekala slovesna podelitev maturitetnih spričeval.

Za slavnostni uvod smo prisluhnili slovenski himni. Sledil je nagovor ravnatelja, ki je med drugim izpostavil, da naj si dijaki zapomnijo lepe stvari, ki so jih doživeli v štirih letih, na slabe pa naj pozabijo. Zaželel jim je veliko uspeha na nadaljnji življenjski poti.

Konec maja smo na Biotehniški šoli Maribor gostili partnersko šolo iz Hamburga. V okviru mednarodnega projekta ERASMUS+ z naslovom We can bee friendlier to the nature je potekala četrta, to je zadnja izmenjava dijakov.

Projekt smo začeli in ga tudi zaključili z izvedbo različnih delavnic, s katerimi smo želeli dijakom pokazati, da lahko tudi po končanem projektu uporabljajo znanje, ki so ga pridobili v času trajanja projekta.

V Veliki dvorani SNG Maribor je v četrtek, 20. 6. 2019, potekala svečana podelitev priznanj najboljšim dijakom in osnovnošolcem mariborskih šol, ki so v času vseh let šolanja dosegli odličen uspeh. Sprejema se je udeležilo več kot 400 mladih. Med najboljšimi dijaki so bili tudi naši dijaki: Mario Sekol (4.aNT), Bojana Koprivnik (4.b), Amadeja Čerček (4.c), Nina Kmetič, Alja Šibanc in Nika Štraus (vse 4.d) ter Katja Zamuda (3.eC).

V okviru modula Vodenje v naravi so dijaki nadaljevali z nalogo vodenja skupine.

Drugo skupino, ki nas je popeljala na vodenje so sestavljali Danijela, Tamara in Tomaž. Popeljali so nas po mestnem parku. Glede na to, da smo na tej lokaciji bili že večkrat pri drugih predmetih, je imela skupina že v uvodu nekoliko težjo nalogo, saj so nas morali prepričati, da je lahko neka lokacija zanimiva tudi, če jo dobro poznamo.

Vodenje so začeli pri Rožnem griču.

V okviru projekta We can bee friendlier to the nature (ERASMUS+ projekt) smo na šoli izvedli še zadnjo izmenjavo dijakov iz Hamburga. Namen projekta je tudi osveščanje ljudi, da moramo spremeniti odnos do narave, če želimo še naprej živeti v čim bolj neokrnjeni naravi. Da je projekt zanimiv za širše okolje dokazuje tudi odziv medijev, ki so se z veseljem udeležili naših aktivnosti na zadnji izmenjavi.

Obiskali smo Dogoše in Ptuj. Sliši se zanimiva kombinacija. Pa, saj tudi je bila. Dogoše smo obiskali z namenom, da podrobneje spoznamo Centralno čistilno napravo Maribor, Ptuj pa seveda zaradi kulturnih namenov.

Ogled čistilne naprave je vsako leto v koledarju dogodkov (beri naravoslovnih dni) 2. letnikov naše šole. Tako smo se tudi letos na ogled odpravili z naravovarstvenimi tehniki, kmetijsko-podjetniškimi tehniki in veterinarskimi tehniki. Pomembno je, da vsi vidijo, kaj spuščamo v kanalizacijo in kakšne vode morajo posledično očistiti v Dogošah.

Dijaki 2., 3. in 4. letnika programa naravovarstveni tehnik so se odpravili na strokovno ekskurzijo na Solčavsko (evropska destinacija odličnosti). Na tej ekskurziji so lahko videli, da Solčavsko ne ponuja samo Logarsko dolino, ampak veliko več. Da bi to lažje spoznali, smo se najprej ustavili v Solčavi oz. natančneje v centru Rinka (zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega).

Najprej so nam predstavili pomen centra, nato pa so nas popeljali skozi stalno razstavo o življenju in naravi Solčavskega.

V okviru modula Vodenje v naravi se morajo dijaki lotiti tudi vodenja skupine. Lokacijo si lahko izberejo sami. Na vodenju se morajo predstaviti kot vodiči, ki vodijo najavljeno skupino. Pri vodenju morajo dijaki dati poudarek naravnim vrednotam, kulturni dediščini in živalskim ter rastlinskim vrstam, ki so tipične za izbrano območje. Seveda pa so zelo dobrodošle različne anekdote in legende.

Prva sta se naloge lotila Zala in Luka, ki sta nas popeljala po Slivniških ribnikih. Glede na to, da smo bili vsi prvič na tej lokaciji, je bila to za nas lepa priložnost, da spoznamo tudi ta košček narave, ki ni daleč od mesta Maribor.

Vedno pogosteje je slišati opozorila, kako se na našem planetu vztrajno zmanjšuje populacija čebel. Prav ta opozorila so spodbudila naši dijakinji Iris Goričan in Majo Slanič, da sta se lotili urejanja okolice v bližini šolskega čebelnjaka. Na prvi pogled se zdi, da takšno dejanje ni pomembno, toda če bi vsakdo prispeval vsaj toliko za urejeno okolje, potem gotovo ne bi več govorili o težavah, ki so posledica zmanjševanja populacije čebel tudi zaradi vse manj cvetličnih travnatih površin, ki se pojavljajo zaradi vsepogostejših zaporednih košenj travnikov. Predpogoj za primerno pašo pa je seveda tudi skrb za čistejše naravno okolje.