Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo na dolgi poti naporne in nevarne selitve.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) vsako leto skupaj z BirdLife International organizira po Sloveniji številne dogodke. Tako lahko udeleženci dogodkov izkoristijo priložnost in spoznajo osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International je letos potekal v soboto, 2., in nedeljo, 3. oktobra 2021.

V okviru dogodkov ob Evropskem dnevu opazovanja ptic je v Mariboru potekalo vodeno opazovanje ptic v Mestnem parku Maribor.

Ptujsko jezero

Ptujsko jezero je bilo zgrajeno leta 1979 za potrebe akumuliranja vode za obratovanje HE Formin. S 4,1 km² površine je največje stalno jezero v Sloveniji. Zaradi izrednega pomena za prezimujoče in seleče se vodne ptice ima v slovenskem sistemu dela reke Drave osrednje mesto. Reka Drava je edino območje v Sloveniji, kjer se redno pojavlja vsaj 20.000 vodnih ptic, Ptujsko jezero pa ob tem predstavlja pomemben delež. Na jezeru je bilo skupaj zabeleženih 132 vrst vodnih ptic, kar je tri četrtine vseh vrst te skupine ptic, ugotovljenih v Sloveniji.

Uvod v izmenjavo

Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitev gibanja povsem nemočni. Izmenjave so prenehale, ne pa projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Kar nestrpno smo že pričakovali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z zastavljenim delom. Končno smo le dočakali tisti svetli trenutek: pandemija se je umirila in s tem se je ponudila možnost, da se srečamo septembra s partnersko šolo v Mariboru.

Novica, da je med petdesetimi šolami, ki bodo na Slovenskem sodelovale v mednarodnem projektu Plastic pirates – Go Europe (Pirati plastike – dajmo Evropa), in vzorčile odpadke ob potokih in rekah ter v njih, tudi naša Biotehniška šola Maribor, nas je zelo razveselila.

Cilj projekta je bil: ugotoviti, kako odpadki, še posebej plastika, vplivajo na onesnaženje kopenskih vodotokov. Tema projekta je v zadnjih letih še posebej aktualna, saj se vedno več govori tudi o tem, da so najrazličnejši odpadki – še posebej plastični – pomemben vir onesnaževanja morij in oceanov. Plastiko v morja na dolgi poti do izliva prinašajo tudi reke, ki se vanje izlivajo.

V našem projektu smo za vzorčenje izbrali reko Dravo.

Leto je naokoli in ponovno je čas, da pogledamo kako smo se obnašali do Zemlje v preteklem letu. Ali se je stanje poslabšalo, ali se je izboljšalo? Vedno si postavljamo eno in isto vprašanje. Odgovor pa je iz leta v leto enak: "Stanje se slabša." Ali lahko tudi mi kaj naredimo, da se bo stanje vendarle izboljšalo? Seveda lahko. Samo želeti si moramo in se lotiti stvari na pravem mestu. Dijaki programov cvetličar in naravovarstveni tehnik nam ponujajo nekaj rešitev. Če so se oni lotili stvari na pravem mestu, zakaj se ne bi tudi mi.

Kaj nam želijo povedati dijaki - https://padlet.com/simongracner/e9z0ipn14adj1unh

Poraba vode v gospodinjstvih

Pomanjkanja vode je postal globalni problem svetovnih razsežnosti. Ali enako razmišljamo tudi Slovenci? Večji del Slovenije je še vedno dovolj preskrbljen s pitno vodo, tako da tudi ob dolgotrajnejših sušah ni zaznati njenega večjega pomanjkanja. Kako dolgo nam bo to še uspevalo?

Pred desetletji se še nihče ni vpraševal, koliko jo porabimo za kuhanje, umivanje, ročno pomivanje posode in strojno pranje perila, za izdelavo različnih dobrin: oblačil, papirja, in za zalivanje rastlin v rastlinjakih … Danes pa smo že potratno kopanje v banjah večinoma nadomestili z manj potratnim tuširanjem.

Poraba vode v Sloveniji

Poraba vode za lastne potrebe se samo še povečuje. Vsak Slovenec je v letu 2017 v povprečju porabil 113 litrov pitne vode na dan oziroma 41,3 m³ na leto (SURS 2018); dve leti kasneje, leta 2019, pa je poraba 104 litrov na dan.

Voda je tema, o kateri govorimo praktično vsi. O njej se govori doma, med sosedi, v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, med upokojenci ...

Zakaj se toliko pogovarjamo o njej? Verjetno zato, ker brez nje ni življenja. Žal pa se vedno več govori o njej zaradi tega, ker jo je vedno manj, predvsem pitne vode. Tako tekoče kot stoječe vode so vedno bolj onesnažene. Vedno več pa se o njej govori tudi v povezavi z namakanjem rastlin.

Kaj pa menijo naravovarstveniki o vodi? Kaj jim pomeni voda? Kaj je za njih čista voda? Kaj je namakanje oz. kakšen pomen ima?

Verjetno se marsikdo najde v njihovih odgovorih. Kako zares pa se zavedamo, da je skrajni čas, da nekaj ukrenemo za zaščito različnih virov vode pa je druga zgodba. Tudi o namakanju večjih površin moramo vedno bolj razmišljati, saj so padavine zelo neenakomerno razporejene in posledično je vedno več suš, ki ogrožajo naše pridelke.

„Pomen in vrednotenje vode“

Že od leta 1993, 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je namenjen opozarjanju svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.

Vsako leto je izpostavljena aktualna tema, ki je letos posvečena pomenu in vrednotenju vode. Vrednost vode je veliko večja, kot njena cena, zato nas letošnja tema nagovarja k razmišljanju o tem, kaj nam voda pomeni, njena resnična vrednost in njena zaščita. Hkrati krepi zavedanje o tem, kako pomembna je voda za dom, družinsko življenje, za preživetje, za počutje ljudi in na splošno za okolje ter njegovo ohranjanje.

O pomenu vode smo se pogovarjali tudi z dijaki v programu naravovarstveni tehnik in cvetličar. Oba programa sta z vodo tudi poklicno zelo povezana.

Že ime modula nam pove, da tukaj dijaki spoznavamo različne ekosisteme, med njimi tudi vodne, kot so: jezera, ribniki, morja, barja, močvirja, reke, potoki. Pri vseh vrstah vodnih ekosistemov obravnavamo osnovne značilnosti ekosistema, njihove posebnosti, rastlinske in živalske vrste, ki živijo v njih, njihove funkcije, kdo jih ogroža in spoznavamo praktične primere na posameznih ekosistemih v Sloveniji.

Osnovni cilj je spoznati kako vplivajo vodni ekosistemi na preskrbljenost narave z vodo. Vsi našteti vodni ekosistemi močno vplivajo na zaloge vode, ki so še kako pomembne, ko nastopijo vsakoletne suše. Glede na vremenske napovedi za prihodnost, mora biti naša primarna naloga, da danes zaščitimo vodne vire za jutri in jih ohranimo čiste ter neokrnjene, saj bodo le tako lahko opravljali svojo funkcijo.

Nove razmere so nas pripeljale do tega, da smo naravoslovni dan za 4. letnike izpeljali, v sredo, 14. 10. 2020, kar po Mariboru. Kar pa se je izkazalo za zelo dobro idejo, saj so dijaki spoznali zelo zanimive kotičke, ki jih ponuja Maribor.

Obiskali smo vinsko klet Vinag, ki jo najdete na Trgu svobode.