V okviru modula Vodenje v naravi se morajo dijaki lotiti tudi vodenja skupine. Lokacijo si lahko izberejo sami. Na vodenju se morajo predstaviti kot vodiči, ki vodijo najavljeno skupino. Pri vodenju morajo dijaki dati poudarek naravnim vrednotam, kulturni dediščini in živalskim ter rastlinskim vrstam, ki so tipične za izbrano območje. Seveda pa so zelo dobrodošle različne anekdote in legende.
Prva sta se naloge lotila Zala in Luka, ki sta nas popeljala po Slivniških ribnikih. Glede na to, da smo bili vsi prvič na tej lokaciji, je bila to za nas lepa priložnost, da spoznamo tudi ta košček narave, ki ni daleč od mesta Maribor.
Zala in Luka sta nam za začetek predstavila logotip učne poti in zloženko, ki sta jo pripravila za to priložnost.
Sledila je predstavitev Slivniških ribnikov. Izvedeli smo, da so poznani kot zoološki in botanični naravni spomenik, kar pomeni, da so bogati z živalskimi in rastlinskimi vrstami.
Zala in Luka sta za nas pripravila tudi praktično nalogo - analiza vode iz ribnika. Določiti smo morali prisotnost nitratov, nitritov, amonijaka, fosfatov in pH vrednost vode.
Zala je bila zadovoljna nad rezultati, ki smo jih dobili.
Na sprehodu okoli prvega ribnika smo spoznavali različne rastlinske vrste, med njimi tudi dve, ki sta zavarovani (evropska gomoljščica, vodni orešek).
Nikakor pa nismo mogli spregledati črnih jelš in hrastov, ki so kraljevali nad ribnikom. Pogled na njih je bil veličasten in spoštljiv.
V ribniku pa je bilo že zelo živahno, saj smo lahko videli veliko paglavcev. Upajmo, da se bo iz njih razvilo čim več žab.
V okolici ribnika nas je ves čas spremljalo bujno rastje (drevesa, grmovnice, trave,...).
Na drugi strani ribnika se nam je prikazal prav nenavaden pogled, kot v kakšnem filmu, če sem natančen kot v kakšnem pustolovskem filmu, kjer iščejo izhod iz močvirja.
Da morajo znati vodniki v naravi improvizirati, sta dokazala tudi Zala in Luka. Zaradi obilice dežja se je na poti pojavilo blato, ki ga je bilo potrebno prečkati.
Zala in Luka sta to rešila tako, da sta za nas pripravila zasilni mostiček iz podrtih dreves. Iznajdljivo, ni kaj.
Ob drugem ribniku smo lahko občudovali lokvanje, ki so že prekrili velik del vodne površine.
Po makadamski cesti smo se odpravili proti cilju naše učne poti.
Na koncu poti sta nas vodnika preizkusila o tem, kaj smo si zapomnili na učni poti.
Zelo lepo pripravljeno vodenje ob katerem smo lahko videli veliko novih stvari. Bravo.
Simon Gračner