V okviru modula Vodenje v naravi so dijaki nadaljevali z nalogo vodenja skupine.
Drugo skupino, ki nas je popeljala na vodenje so sestavljali Danijela, Tamara in Tomaž. Popeljali so nas po mestnem parku. Glede na to, da smo na tej lokaciji bili že večkrat pri drugih predmetih, je imela skupina že v uvodu nekoliko težjo nalogo, saj so nas morali prepričati, da je lahko neka lokacija zanimiva tudi, če jo dobro poznamo.
Vodenje so začeli pri Rožnem griču.
Pot smo nadaljevali proti severnemu dela parka oz. proti otroškemu igrišču. Na poti so nam predstavili številne avtohtone drevesne vrste (dob, lipo, smreko, beli gaber,lesko …) in tudi bolj eksotična drevesa, kot npr. sekvojo.
Na poti smo se ustavili še pri spomeniku, ki stoji v spomin podpisa majniške deklaracije. Izvedeli smo, da so slovenski, hrvaški in srbski poslanci s podpisom majniške deklaracije leta 1917 na Dunaju, zahtevali novo državno ureditev.
Med sprehodom nismo občudovali samo drevesa in spomenike, ampak tudi cvetoče grmovnice pod katerimi je bilo zaradi cvetnega prahu vse odeto v rumeno barvo.
Vodiči so nas nato popeljali proti Trem ribnikom. Seveda smo se pred tem ustavili še pri fontani z bronasto skulpturo v obliki "Gobic".
Pri prvem ribniku smo si ogledali ohranjene in obnovljene stebre nekdanje čolnarne.
Uživali pa smo lahko ob pogledu na vodomet in v hladu vode, ki je vel iz ribnika.
Ob sprehodu okoli prvega ribnika smo spoznavali zgodovino Treh ribnikov, v vodi pa smo lahko opazovali žabe in njihov mrest.
Vodenje se je nadaljevalo po promenadi do kostanjevega drevoreda.
Na trati ob drevoredu smo se šli igro pri kateri smo se razdelili v pare. Eden v paru je imel obvezo preko oči, drugi pa ga je usmeril do določenega drevesa. Naloga prvega je bila, da si čim bolje zapomni občutke ob tipanju skorje, objemanju drevesa … Nato je drugi nekajkrat zavrtel prvega in mu snel obvezo. Po občutkih, ki so mu ostali je moral poiskati pravo drevo. Moral priznati, da so me "iskalci" prijetno presenetili, saj je večina našla pravo drevo.
Sledila je predstavitev akvarija-terarija. V stavbi je bila nekdaj kavarna.
Za konec smo si ogledali še paviljon, ki je bil namenjen glasbenim prireditvam,
ribnik v parku na katerem kraljujejo race mlakarice
in kip, ki je postavljen v spomin na našega olimpionika Leona Štuklja.
Zelo lepo pripravljeno vodenje, ob katerem smo lahko ponovili stvari, ki smo jih že pozabili, poznane utrdili in seveda izvedeli še kaj novega. Bravo.
Simon Gračner