Obiskali smo Dogoše in Ptuj. Sliši se zanimiva kombinacija. Pa, saj tudi je bila. Dogoše smo obiskali z namenom, da podrobneje spoznamo Centralno čistilno napravo Maribor, Ptuj pa seveda zaradi kulturnih namenov.

Ogled čistilne naprave je vsako leto v koledarju dogodkov (beri naravoslovnih dni) 2. letnikov naše šole. Tako smo se tudi letos na ogled odpravili z naravovarstvenimi tehniki, kmetijsko-podjetniškimi tehniki in veterinarskimi tehniki. Pomembno je, da vsi vidijo, kaj spuščamo v kanalizacijo in kakšne vode morajo posledično očistiti v Dogošah.

Dijaki 2., 3. in 4. letnika programa naravovarstveni tehnik so se odpravili na strokovno ekskurzijo na Solčavsko (evropska destinacija odličnosti). Na tej ekskurziji so lahko videli, da Solčavsko ne ponuja samo Logarsko dolino, ampak veliko več. Da bi to lažje spoznali, smo se najprej ustavili v Solčavi oz. natančneje v centru Rinka (zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega).

Najprej so nam predstavili pomen centra, nato pa so nas popeljali skozi stalno razstavo o življenju in naravi Solčavskega.

V okviru modula Vodenje v naravi se morajo dijaki lotiti tudi vodenja skupine. Lokacijo si lahko izberejo sami. Na vodenju se morajo predstaviti kot vodiči, ki vodijo najavljeno skupino. Pri vodenju morajo dijaki dati poudarek naravnim vrednotam, kulturni dediščini in živalskim ter rastlinskim vrstam, ki so tipične za izbrano območje. Seveda pa so zelo dobrodošle različne anekdote in legende.

Prva sta se naloge lotila Zala in Luka, ki sta nas popeljala po Slivniških ribnikih. Glede na to, da smo bili vsi prvič na tej lokaciji, je bila to za nas lepa priložnost, da spoznamo tudi ta košček narave, ki ni daleč od mesta Maribor.

Vedno pogosteje je slišati opozorila, kako se na našem planetu vztrajno zmanjšuje populacija čebel. Prav ta opozorila so spodbudila naši dijakinji Iris Goričan in Majo Slanič, da sta se lotili urejanja okolice v bližini šolskega čebelnjaka. Na prvi pogled se zdi, da takšno dejanje ni pomembno, toda če bi vsakdo prispeval vsaj toliko za urejeno okolje, potem gotovo ne bi več govorili o težavah, ki so posledica zmanjševanja populacije čebel tudi zaradi vse manj cvetličnih travnatih površin, ki se pojavljajo zaradi vsepogostejših zaporednih košenj travnikov. Predpogoj za primerno pašo pa je seveda tudi skrb za čistejše naravno okolje.

Mladi po celem svetu so se zbrali na Podnebnem štrajku. Mladim je jasno, da če bomo živeli na takšen način kot do sedaj, se jim v prihodnosti ne piše nič dobrega. Da je ljudi potrebno opozarjati na nespametno početje, se zavedajo tudi naši dijaki, zato so se udeležili Podnebnega štrajka v Mariboru. Da bi lažje opozorili ljudi, da je čas za spremembe, so si pripravili plakate, ki niso ostali neopaženi. Vsi skupaj upamo, da takšni shodi niso zaman in da se bomo končno predramili in naredili korak naprej k čistejši naravi in bolj zdravemu življenju na našem planetu.

Ker iz dneva v dan poslušamo, kako se spreminja podnebje smo se na Biotehniški šoli Maribor odločili, da tudi mi opozorimo naše dijake, zaposlene in seveda tudi Mariborčane o pomembnosti pravočasnega ukrepanja. V sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj smo predstavili razstavo Slovenija 50+: razstavo o mogočih posledicah podnebnih sprememb.

Razstava Slovenija 50+ je pripravljena na 9 panojih (obojestranski), vsebinsko pa je razdeljena na dva dela. 

V soboto, 6. 4. 2019 je že drugo leto zapored potekala akcija »Pomladimo gozdove«. Organizator akcije je bila družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) s partnerji. Letos se je akcije udeležilo 670 prostovoljcev vseh starosti, kar je 270 prostovoljcev več kot lani. Letošnja udeležba je zato prijetno presenetila organizatorje in jim dala potrditev, da mora akcija postati tradicionalna.

Pri akciji smo sodelovali tudi dijaki (program naravovarstveni tehnik in ena predstavnica veterinarskega tehnika) in profesorji iz Biotehniške šole Maribor. Na Pohorju so nam pomagali še učenci iz OŠ Lovrenc na Pohorju, dijaki in učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Skupno se je na Pohorju zbralo okoli 150 prostovoljcev.

V sredo, 10. aprila 2019, je v Betnavskem gozdu v Mariboru potekala akcija sadnje medovitih dreves, ki so se je udeležili številni prostovoljci. Akcijo je omogočila družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki v imenu Republike Slovenije upravlja z Betnavskim gozdom. Akcija pa predstavlja tudi začetek širše izobraževalno – motivacijske kampanje SEM SPREMEMBA, katere namen je osveščati o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeka.

Pobudo za izvedbo sadnje medovitih dreves v Betnavskem gozdu je dala družba SiDG, ki je lani v tem gozdu na pobudo tukajšnjih krajanov postavila več parkovnih klopi. Betnavski gozd je od danes dalje bogatejši še za drevesa bele lipe, velikolistne lipe, navadne lipe, češnje, pravega kostanja, ostrolistega javorja in jerebike. Krajani, čebelarji, dijaki Biotehniške šole Maribor

Pred vami je končno vremensko poročilo za leto 2018 (posestvo Biotehniške šole Maribor). Ogledate si lahko vse pomembnejše podatke po mesecih in skupno povprečje za leto 2018. Iz poročila je razvidno, da je bila povprečna temperatura v letu 2018, 11,34 °C oz. višja za 0,79 °C glede na 30 letno povprečje. Ni pa bilo leto 2018 najtoplejše, to še vedno pripada letoma 2000 in 2014, ko je bila povprečna temperatura 12 °C. Najvišja temperatura je bila 33,9 °C, kar je daleč od rekordno izmerjene temperature na posestvu, ki je znašala 40,6 °C (8. 8. 2013).

V okviru projekta Erasmus+ EducLocalFood je na Univerzi za naravne vire in življenjske znanosti BOKU na Dunaju potekalo mednarodno izobraževanje z učitelji za poučevanje o lokalnih trajnostnih prehranskih sistemih. Mednarodnega izobraževanja se je iz naše šole udeležila Marija Kolmanič Bučar.

Cilj izobraževanja je bil primerjati lokalne trajnostne prehranske sisteme med državami in prepoznati inovativne pedagoške prakse.