Če je bil eden od ciljev projekta postavitev namakalnega sistema z zbiralniki deževnice, je bil naslednji cilj postavitev male sončne elektrarne BeSolar, ki bo proizvajala elektriko za potopno črpalko, ki bo črpala deževnico za namakanje njivskih površin.

Z dijaki smo pri pouku spoznavali pomen sončne energije in kako jo lahko uporabljamo pri vsakdanjem delu. Tako smo prišli tudi do ideje, da bi mala sončna elektrarna poganjala namakalni sistem. Mala sončna elektrarna bo po eni strani učni pripomoček, ki pa bo hkrati proizvajal dovolj elektrike, da bomo lahko z njo oskrbovali tudi sušilnico sadja in zelenjave ter hladilni sistem za klet z arhivskimi vini.

Eden od ciljev projekta Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students je postavitev namakalnega sistema na šolskem posestvu. Za namakalni sistem potrebujemo vodo in okoljsko gledano je za to najprimernejša deževnica. Ker do sedaj nismo imeli zbiralnikov za deževnico smo se odločili, da bomo za začetek postavili dva betonska zbiralnika, ki bosta zagotavljala zalogo 22000 litrov deževnice. Deževnico bomo zbirali iz streh dveh sosednjih stavb. Deževnico bomo uporabljali za namakanje zelenjave, ki jo pridelujemo na bližnji njivi. Nova pridobitev bo omogočala dijakom, da bodo lahko postavljali različne namakalne sisteme, ki uporabljajo deževnico.

Za postavitev betonskih zbiralnikov smo morali najprej izvesti izkop zemlje do globine 320 cm in 270 cm v širino ter 580 cm v dolžino.

Uvod v izmenjavo

Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitev gibanja povsem nemočni. Izmenjave so prenehale, ne pa projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Kar nestrpno smo že pričakovali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z zastavljenim delom. Končno smo le dočakali tisti svetli trenutek: pandemija se je umirila in s tem se je ponudila možnost, da se srečamo septembra s partnersko šolo v Mariboru.

Kot smo lahko slišali je bil to najhladnejši maj v zadnjih 32 letih, hkrati pa tudi zelo moker. Če pa pogledamo samo zadnja leta, imaš občutek, da si na toboganu. Eno leto zelo toplo in malo padavin, naslednje leto hladneje in več padavin, pa spet bolj vroč maj in tako iz leta v leto. Praktično je nemogoče napovedati kakšen bo maj. Kot kaže se je muhasto aprilsko vreme prestavilo na maj. No, letos sta bila oba meseca muhasta. Kar se tiče padavin je maj nadoknadil primanjkljaj padavin v prvih štirih mesecih. Ampak tudi, če je več padavin, se prst na njivah zelo hitro izsuši, saj praktično vsak dan piha tudi veter, ki takoj posuši zgornjo plast tal.

Kljub temu, da je bil maj izredno hladen, je razlika med najvišjo (10. maj) in najnižjo (4. maj) izmerjeno temperaturo v mesecu znašala kar 27 °C, kar je največ v zadnjih letih. Vzrok so bili trije bolj topli dnevi, ki so se pojavili v prvi polovici meseca. Vse ostalo je bilo za pozabo.

Leta 2018 sem se spraševal: “Je april pomladni ali poletni mesec?”, v letu 2020 pa: “Lahko bi rekli nič novega”. Zakaj v letu 2018 takšna izjava? Ker je bil april nadpovprečno topel. Kaj pa 2020? Spet smo bili deležni pozeb. No, za leto 2021 bi težko ponovno dejali: “Spet nič novega.” Letošnji april je ponudil pestro vremensko dogajanje: nadpovprečno nizke povprečne temperature, minus v jutranjih urah in posledično pojav pozebe, ki je naredila ogromno škode sadjarjem, na drugi strani pa tudi temperaturo nad 26 °C, dokaj veliko padavinski dni, a vseeno je bilo padavin premalo, pa še to kar je padlo, je zelo hitro posušil veter, ki nas je spremljal skoraj vsak dan. Marsikdo je dejal: “Zakaj pa nimajo oroševalnega sistema, ki bi varoval nasade pred pozebami?” Oroševalni sistem se lepo sliši.