Marec je bil ponovno temperaturno zelo turbolenten. Temperature so šle gor, pa dol, pa spet gor pa dol, kar se je dogajalo skozi celoten mesec (vsaj 4). Zanimivo, da se je to dogajalo tudi v letu 2020, 2019 in delno v letu 2018. Zaradi visokih temperatur je konec meseca začelo cveteti sadno drevje (breskve, češnje in slive), na izpostavljenih legah pa smo lahko občudovali belo preprogo cvetov, ki so se odprli na črnem trnu (Prunus spinosa). Temperaturni prag 5 °C (vsaj 6 dni zapored mora biti povprečna dnevna temperatura nad to temperaturo) je bil dosežen 23.3., kar je 9 dni kasneje, kot je dolgoletno povprečje.

Temperaturni prag 8 °C je bil dosežen 29.3., kar pa je 10 dni prej, kot je dolgoletno povprečje.

Ta dva podatka nam kažeta na to, da je bila prva polovica meseca pod dolgoletnim temperaturnim povprečjem, predvsem zadnji teden v marcu pa je dvakratno presegal povprečne temperature.

Razlika med najvišjo (31. marca) in najnižjo (7. marca) izmerjeno temperaturo v mesecu je bila kar 31,1 °C, kar pa je skoraj pet stopinj več kot marca 2020, a veliko manj kot je bila izmerjena razlika v marcu 2018, ko je znašala kar 36,1 °C.

Povprečna mesečna temperatura je bila višja kot v povprečju obdobja od leta 1981 do leta 2010, znašala je 6,21 °C in je bila od dolgoletnega povprečja višja za 0,21 °C.

Dolgoletno povprečje za marec znaša v Mariboru 6 °C. Za primerjavo, v marcu 2018 je bila povprečna temperatura 3,35 °C, v marcu 2019 kar 8,59 °C in v marcu 2020 visokih 7,04 °C. Brez težav lahko ugotovimo, da je marec v zadnjih letih pretopel.

Prav tako so nihale razlike med nočnimi in dnevnimi temperaturami, in sicer od 7,7 °C (20. marec) do 18,7 °C (3. in 29. marec).

V marcu je bila povprečna temperatura sedemnajstkrat pod dolgoletnim povprečjem (6 °C). Maksimalna temperatura je bila devet dni pod 10 °C, po drugi strani pa je bila pet dni nad 20 °C (zadnji teden meseca). Minimalna temperatura je bila kar šestnajst dni pod lediščem. Najnižja temperatura v marcu je znašala – 6,4 °C, najvišja pa 24,7 °C, kar je najvišja temperatura v marcu v zadnjih 10 letih.

V prvih treh mesecih je povprečna temperatura za 1,43 °C višja od dolgoletnega povprečja (meritve na 30 minut), kar pomeni, da je letos povprečna temperatura nižja od lani za 0,36 °C. Po ARSO-vem načinu merjenja, ki je uraden za celo Evropo (meritve ob 7., 14. in 21. uri) pa za 1,23 °C.

• Prva vodoravna rdeča črta (5 °C) predstavlja temperaturni prag pri 5 °C.
• Druga vodoravna rdeča črta (8 °C) predstavlja temperaturni prag pri 8 °C.
• Modra črtkana črta predstavlja trend rasti povprečne temperature v mesecu.

Za prvo četrtletje leta 2021 lahko glede temperature rečemo, da je bilo zelo razgibano. Temperature so vseskozi nihale. V nekaterih obdobjih so se te spremembe dogajale na dnevni bazi. Razlike so bile tudi do 15 °C v enem dnevu. Če pa pogledamo vse tri mesece kot celoto, lahko vidimo, da temperatura linearno narašča, kar nam prikazuje modra črtkana črta.

Padavinski podatki kažejo, da je bil marec podpovprečen s padavinami, saj je padlo veliko manj padavin, kot je dolgoletno povprečje. Merilna naprava je zaznala, da je padlo samo 17 mm padavin, kar je manj kot tretjina padavin dolgoletnega povprečja (57 mm padavin). Zanimivo je, da je bilo kar devet padavinskih dni, kar pomeni, da je šlo bolj za rosenje, kot pa za prave padavine. V prvih treh mesecih je padlo za slabo četrtino manj padavin.

Za prvo četrtletje leta 2021 lahko glede padavin rečemo, nič novega. Nadaljuje se trend pomanjkanja padavin v zimskih mesecih, predvsem snežnih padavin v nižinah. Tudi dežja ne pade dovolj glede na dolgoletna povprečja. Na grafu lahko vidimo, da se je v prvih treh mesecih dnevno povprečje padavin zniževalo iz tedna v teden, kar prikazuje modra črtkana črta.

Povprečna relativna zračna vlažnost v marcu je znašala 63,89 %, kar ne preseneča glede na manjšo količino padavin. So pa bile razlika dokaj velike, od dobrih 48 % pa do slabih 83 %.