Pri metuljih se vedno krešejo različna mnenja. Eni so navdušeni nad njimi, spet drugi jih vidijo, kot škodljivce na vrtu, brez katerih bi lahko živeli. Resnica je zagotovo ta, da bi bila narava brez metuljev manj zanimiva in pestra. Da bi več izvedeli o življenju dnevnih in nočnih metuljev, smo na šolo povabili mag. Matjaža Ježa, prof. biol. iz Društva narava Pohorja, ki se že vrsto let med drugim ukvarja tudi z metulji. Predavanju so z veseljem prisluhnili dijaki 2. in 3. letnika programa naravovarstveni tehnik.

Zanimivosti iz življenja metuljev

Za ogrevanje nam je predstavil nekaj pogostejših vrst metuljev, kot so modrini, okarji, kapusov belin, repičev belin,... Naše zanimanje je pritegnil metulj velerilec (Macroglossum stellatarum). Gre za nočnega metulja z dolgim rilcem. Velerilec močno spominja na kolibrija, tudi zaradi njegovega načina letenja.

Izvedeli smo od kod ideja za označbe (markacije) na planinskih poteh. Kot kaže je bil Alojzu Knafelcu (idejni oče planinskih markacij) všeč rdeči apolon (Parnassius apollo), ki ima na krilih štiri bele pike z rdečo obrobo.

Predstavil nam je tudi strašničnega mravljiščarja (Phengaris teleius), ki spada med ogrožene vrste. Njegova posebnost je ta, da je vezan na rastlino imenovano zdravilna strašnica (Sanguisorba offcinalis), ki je bogata z nektarjem. Za gosenice je ta rastlina edini vir rastlinske hrane, vendar pa to ni dovolj za njen razvoj. Gosenice po 3 do 4 tednih padejo na tla, kjer pričnejo izločati sladko snov, ki privablja rdeče mravlje (Myrmica sp.). Mravlje zaradi sladke snovi mislijo, da je njihov zarod, zato jo odnesejo v mravljišče, kjer se gosenica hrani z bubami mravelj. Gosenica se zabubi in naslednje leto se izleže metulj. Takrat pa vonj ne deluje več, zato mora metulj čim hitreje pobegniti iz mravljišča, drugače postane on hrana mravljam.

Monitoring dnevnih metuljev

Mag. Jež nam je v nadaljevanju predstavil kako se izvaja monitoring (spremljanje stanje) dnevnih metuljev. Kaj nam povedo metulji? Stanje okolja. Če je metuljev še veliko, je okolje v dobrem stanju, kajti metulji hitro reagirajo na spremembe, ki se dogajajo v okolju.

Predstavil nam je glavno metodo, ki se izvaja pri spremljanju stanja dnevnih metuljev (metoda Pollardove hoje). Izvaja se tako, da hodimo po poti oz. transektu, ki ga želimo pregledati. Pot naj bo dolga približno 1,5 km, pri čemer naj bodo zajeti različni odseki (suhi travniki, mokri travniki, gozd, žive meje), hodimo s hitrostjo 3 km/h, popišemo vse primerke na višini 5 metrov in 2,5 metra levo ter 2,5 metra desno. Na popisnem listu moramo zapisati ime transekta, datum popisa, ime popisovalca, temperaturo, veter, oblačnost (%), čas začetka in konca popisa.

Na območju Maribora je bil narejen monitoring na območju Radvanja, kjer so ugotovili, da je število vrst v zadnjih 10 letih približno enako, število osebkov pa se spreminja. Na območju Piramide so spremljali predvsem pojavljanje petelinčka (Zerynthia polyxena), ki spada v družino lastovičarjev. Petelinček je močno vezan na navadni podraščec (Aristolochia clematitis), zato se je število osebkov petelinčka močno zmanjšalo, ko so skrčili populacijo omenjene rastline. Podraščec se je v zadnjih letih spet razširil, vendar se petelinček ni vrnil. Na splošno pa na Piramidi število vrst metuljev upada.

Pohorje – borovničev mnogook (Plebejus optilete)

Borovničev mnogook (Plebejus optilete) je najpomembnejša vrsta metulja na Pohorju oz. na Pohorskih planjah, na višini nad 1400 m. Če spremljamo njegov razvoj, hitro dobimo jasno sliko glede travniških planj na Pohorju. Za prehrano tega metulja so najpomembnejše arnika (Arnica montana), navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), jesenska resa (Calluna vulgaris) in za gosenice borovničevje (Vaccinium myrtillus). Na Pohorju je na prvem mestu po zastopanosti ravno borovničev mnogook, na drugem mestu pa je navadni pisanček (Melitaea athalia). Ugotovili so, da na številčnost vrst zelo vpliva deževno vreme. Ob deževnem vremenu je bil borovničev mnogook še prisoten, ostalih pa praktično ni bilo.

Življenje nočnih metuljev ali nočnikov (vešče)

Ker so nočni metulji zelo občutljivi na nočno osvetlitev, so se odločili, da preverijo kakšen vpliv ima osvetlitev cerkva na nočne metulje. Metulje privablja UV svetloba. Ugotovili so, da veliko nočnih metuljev umre zaradi tega, ker priletijo do svetilke in se dotaknejo vroče žarnice. Druga težava je, da nenehno letajo okoli luči in se zaradi tega utrudijo in umrejo. Zaradi nočne osvetlitve je prizadeto njihovo razmnoževanje, lažje jih ulovijo netopirji, ki so boljši plenilci na svetlobi. Posledično se dogaja, da netopirji na hitro pojedo veliko vešč in dolgoročno se lahko zgodi, da bo vešč zmanjkalo in s tem bo tudi manj hrane za netopirje.

Rešitev so našli v rumenih svetilkah, ki zmanjšajo prelet vešč. V okviru projekta so na cerkvah zamenjali veliko starih svetilk in jih nadomestili z rumenimi svetilkami, ki svetijo v tla. Problema nočnega osvetljevanja bi se morali zavedati ljudje tudi zaradi svojega zdravja, saj svetloba moti spanje in posledično se pojavlja več rakavih obolenj tako pri ženskah kot pri moških.

Ena večjih razlik med nočnimi in dnevnimi metulji so tipalnice, ki so pri nočnih metuljih nitaste in vejaste, da lažje zaznavajo stvari v temi, pri dnevnih so betičaste. Nočni metulji najdejo samico po vonju (feromon). Vsaka vrsta ima svoj vonj. Samec gre vedno v smeri močnejšega vonja. Vonj zaznava tudi do 10 km daleč.

European moth nights (EMN)

Gre za dogodek, ki ga organizirajo po celi Evropi. Letos bo potekal od 21. do 25. septembra. Začetnik je bil Ladislav Reser iz Lucerna v Švici. Namen tega dogodka je zbiranje znanstvenih podatkov in vabilo širši javnosti, da pobliže spoznajo nočne metulje.

Slovenija bo letos desetič vključena v ta projekt. Pri nas projekt poteka pod okriljem Zavoda RS za varstvo narave, Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije in Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija. Nočno opazovanje traja tri do štiri ure. Letos bo opazovanje potekalo v Podsredi, na Mariborski koči, na Uršlji gori in na Ljubljanskem barju.

Lokacije izbirajo glede na to ali so zavarovana. Največkrat gredo ravno na zavarovana območja, da ugotovijo, kako le ta vplivajo na število vrst. Ugotovili so, da je na območjih, kjer je v tleh več apnenca več vrst (boljši pogoji za rast rastlin, ki so gostiteljice).

V okviru prejšnjih projektov so največ pozornosti pritegnili:

- Kraški pavlinček (Saturnia caecigena), ki je zelo redek. Gosenica se prehranjuje z listi hrasta in gabra. Leta pozno jeseni, šele okoli 23. ure.

- Hrastovolistna kokljica (Gastropacha quercifolia), ki se prehranjuje z listi gloga in črnega trna. Ko zloži krila spominja na suhe hrastove liste, od tod tudi ime.

- Pedica (Catarhoe cuculata in Epione repandaria).

- Mlečkov prsteničar (Malacosoma castrensis).

Zanimivo predavanje je kar prehitro minilo. Izvedeli smo marsikaj novega iz življenja teh lepih letalcev. Od nas pa je odvisno ali jih bomo srečevali tudi v prihodnje. Takšna predavanja so zagotovo koristna za širjenje znanja vseh nas, še posebej pa za bodoče naravovarstvene tehnike.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner