Vas zanima kaj vse se da ponovno uporabiti in kako biti samooskrben? Tudi nas je zanimalo, zato smo se z dijaki 2. letnika programa naravovarstveni tehnik odpravili v Center ponovne uporabe (CPU) v Rogaški Slatini in na Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah.

Glede na to, da so si kraji po Sloveniji blizu eden drugemu, smo kar hitro ozrli tablo z napisom Rogaška Slatina. Še nekaj sto metrov in pred nami se je pojavil zbirni center Tuncovec v okviru katerega obratuje tudi Center ponovne uporabe, ki so ga odprli leta 2010 in je bil takrat prvi tovrsten center v Sloveniji.

Do sedaj so jih odprli že devet. Gre za socialno podjetje, ki trenutno zaposluje 30 težje zaposljivih oseb. Njihov glavni cilj pa je preusmeritev rabljenih izdelkov od odpadkov k vnovični uporabi.

Najprej je sledilo predavanje dr. Marinke Vovk, ki je vodja Centrov ponovne uporabe. Že pri vstopu v predavalnico smo naleteli na zanimive izdelke narejene iz odpadnih stvari.

Gospa nam je predstavila delovanje CPU, katere stvari jim lahko pripeljemo, v kakšnem stanju so lahko in kaj naredijo iz njih. Ker teh stvari ne zavržejo je posledično manj odpadkov na odlagališčih odpadkov, prihranijo veliko energije, nenazadnje pa z obnovo stvari razveselijo marsikaterega nostalgika, ki lahko na ta način pride do stvari, ki jih v trgovinah ni več mogoče kupiti.

Sledil je ogled samega centra. V delavnici so nam pokazali stvari, ki jih izdelujejo iz lesa in starih kovčkov po naročilu strank. Bili smo zelo začudeni, kaj vse se da narediti iz starih kovčkov, ki so jih uporabljali naši dedki in babice.

Nič manj nista bila zanimiva staro okno in teniški lopar, ki sta postala ogledalo.

Zagotovo bi marsikdo od vas tudi znal narediti kaj podobnega. Zato v prihodnje dobro razmislite kaj boste naredili s stvarmi, ki jih po vašem prepričanju ne potrebujete več.

Za konec smo se sprehodili po trgovinici, ki ponuja ogromno predmetov iz bližnje in daljne preteklosti. Zagotovo je to prostor, ki obudi spomine na mladost predvsem generacijam 40+. Ne manjka pa niti izdelkov, ki so jih naredile pridne roke zaposlenih. Nekateri se nismo mogli upreti ponudbi, zato smo z veseljem kupili nekaj izdelkov.

Iz Rogaške Slatine smo se odpravili v Dole pri Poljčanah, kjer se nahaja Učni poligon za samooskrbo Dole za katerega skrbi ddr. Ana Vovk Korže.

Cilj ogleda je bil, spoznati različne načine samooskrbe na podeželju. Tako smo se seznanili kako in s kakšnim namenom se naredi gomilasta greda, terasa na pobočju, greda na kartonu, greda s tekstilom, visoke grede, hotel za žuželke,…

Veliko zanimanja in navdušenja je požela mongolska hiša oz. jurta. Večina dijakov se ne bi pritoževala, če bi kaj podobnega stalo na njihovem dvorišču ali na kakšni parceli blizu morja. Kajti velika prednost te hiše je v tem, da za njeno postavitev ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Seveda pa ni zanemarljivo, da je hiša v celoti narejena iz obnovljivih materialov (volna, les, konoplja, lan).

Sledila je prva praktična vaja na poligonu. Dijaki so morali prepoznati čim več rastlinskih vrst v mlaki in okoli mlake, s pomočjo različnih lovilnih mrež in ribiških škornjev pa preučiti katere živalske vrste živijo v mlaki. Pri raziskovanju so bili zelo uspešni, saj so našli in prepoznali večino rastlinskih in živalskih vrst.

Da za raziskovanje življenja v mlaki ne potrebuješ posebnih pripomočkov, je dokazala Špela, ki je pokazala, da je dovolj imeti dobro voljo in zavihane hlačnice.

Sledil je ogled zemljanke. Zemljanka je odlična rešitev za vroče poletne dni. Nič manj ni bila uporabna ob vročem jesenskem dnevu, ki smo mu bili priča, zato smo se z veseljem prepustili 21° C, ki so nas pričakale. Z veseljem smo popili domač žajbljev sirup, ki nas je še dodatno ohladil. Žajbljev sirup toplo priporočam za poletne dni.

Ko smo se ohladili, smo se odpravili do izkopanega profila prsti, kjer je sledila vaja analiza prsti na terenu. S pomočjo delovnih listov in osnovnih fizikalnih ter kemijskih analiz so dijaki spoznavali kako izvajamo analizo prsti.

Za konec so dijaki spoznali kako pripravimo visoko gredo, ki ima zadrževalno plast iz tekstila. Vsak je posadil svojo sadiko solate ali pora na malo poseben način. Sadike so ovili s senom, vstavili v tulec od WC papirja in vse skupaj namočili v vodo. Takšen način priprave sadike omogoča, da bo vlaga ostala dlje časa v območju korenin. Nato so tulce s sadikami posadili na gredo. Verjamem, da bosta solata in por lepo uspevala.

Ob spoznanju, da smo na ekskurziji videli in izvedeli veliko novega, smo se lahko mirno odpravili proti Mariboru.

Zapisal: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.

Fotografije: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.