V ponedeljek, 22.4.2013, smo se dijaki 2.B in 3.A program naravovarstveni tehnik odpravili na strokovno ekskurzijo v občino Poljčane, kjer smo si ogledali učne poti in zavarovana območja v dolini Dravinje, učni poligon za samooskrbo Dole, rastlinsko čistilno napravo Podboč, etnološko vas in mlin na veter – Križečeva vas, Studenice – kraški pojavi in kulturno zgodovinsko dediščino ter Toplarno Celje.

Prvi cilj je bila občina Poljčane. Tam smo si ogledali rastlinsko čistilno napravo v Podboču, ki je bila zgrajena zaradi odmaknjenosti vasi od centralne čistilne naprave. Profesorica ddr. Ana Vovk Korže nam je predstavila njene sestavne dele in princip delovanja RČN. Profesorica ddr. Ana Vovk Korže nas je vodila tudi po vseh ostalih naštetih točkah v občini Poljčane, kjer nam je predstavila predvsem naravovarstvene vsebine, za kar smo ji zelo hvaležni.

Prvi del rastlinske čistilne naprave (RČN) je usedalnik, kjer se usedajo mehanski delci. Odpadne vode tečejo naprej do »emšerja«, potem pa se prečrpajo do prve grede-filtrirne grede. Tam se voda prefiltirira in steče do naslednje grede - čistilne grede. Zadnji del RČN je iztok, od koder se prečiščena voda vrne v naravo.

Rastlinska čistilna naprava: usedalnik.

RČN: Prva greda - filtrirna greda.

RČN: Druga greda - čistilna greda.

RČN: iztok.

Na koncu smo si narisali tudi shemo RČN Podboč.

Po ogledu čistilne naprave smo se odpravili v Križečo vas, kjer smo si ogledali mlin na veter.

Postavitev tega mlina je bila sofinancirana s strani Evropske unije.

Pot nas je vodila še v vas Studenice, kjer smo si ogledali kulturno dediščino - samostan Dominikank in vodne vire - izvir žive vode (to vodo smo lahko tudi pili) in Topli potok. Odpravili smo se na krajši sprehod po tem območju. Kraj je znan po velikem številu kraških izvirov, med katerimi je tudi topli izvir, ki se nadaljuje v Topli potok. Tako se imenuje zaradi temperature vode, saj ima skozi vse leto 12°C.

Samostan Dominikank.

Vodni vir - Izvir žive vode.

Prikaz samostanske učne poti Studenice ob Toplem potoku, po kateri smo se sprehodili tudi mi.

Posebnost tega območja je veliko vodnih virov.

Še eden izmed vodnih virov - izvir Toplega potoka.

Nad samostanom pa se dvigajo ruševine gradu Studenice – kulturna dediščina.

Ogledali smo si tudi kulturno dediščino kraja - kip Zofije Rogaške, ustanoviteljice ženskega samostana Dominikank v 13.stoletju.

Pot smo nadaljevali na učni poligon za samooskrbo Dole. Učni poligon temelji na upoštevanju principov permakulture in ekovasi. Ta princip temelji na upoštevanju naravnih virov in racionalni rabi prostora.

Učni poligon je sestavljen iz večih delov: zelena infrastruktura,

predel, kjer bo v prihodnosti zgrajena zemljanka,

travniški sadovnjak,

zeliščna greda,

greda na kartonu,

dvignjena greda,

ogledali smo si tudi mobilno bivališče – jurto.

Izolacija jurte je iz volne, na tleh pa je preproga iz trave.

Jurta se sama oskrbuje s toplo vodo in elektriko, saj imajo postavljene kolektorje in sončne celice.

Posebnost so grede na kjuč, ki so oblikovane v obliki kjuča.

Za biološke odpadke imajo tudi kompostnik.

V posebni gredi pa gojijo tudi deževnike, ki so zelo koristni na ostalih gredah.

Tudi gnojilo si naredijo sami in je 100 % naravno.

Eden izmed delov je tudi kmečki vrt,

terase za jagode

in gozdni vrt.

Po tem ogledu smo se poslovili in zahvalili prof. ddr. Ane Vovk Korže ter nadaljevali pot proti Celju, kjer smo si ogledali Toplarno Celje. Tam so nam prikazali kratek film o Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje ter nam razkazali toplarno. Danes v toplarni izvajajo postopek termične obdelave odpadkov z namenom proizvodnje energije s katero oskrbujejo celo mesto Celje – Ogrevanje in proizvodnja električne energije.

Izjemno pomembno za toplarno je nadzorovanje izpustov plinov ter prašnih delcev. Monitoring polutantov se izvaja vsako minuto in rezultati se izpišejo na zunanji tabli toplarne.

Ker je varnost izjemno pomembna, smo pred začetkom ogleda dobili varnostne čelade.

Zapisala: Mihaela Roškarič, 2.B NT

Foto: Tatjana Đurasovič, prof.