Ljubljana, 18. 3. 2016 – Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je 22. marec razglasila za Svetovni dan voda, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Tema svetovnega dneva voda 2016 je »Voda in delovna mesta«. OZN tokrat skupaj z Mednarodno organizacijo za delo (ILO) poudarja pomen pitne vode in hkrati tudi njen pomen pri ustvarjanju možnosti za nove zaposlitve.

Voda je osrednjega pomena za človeško preživetje, okolje in gospodarstvo, dostojno delo pa lahko zagotovi dohodek in vodi k širšemu družbenemu in gospodarskemu napredku. Po podatkih OZN je namreč na svetu približno 1,5 milijarde ljudi zaposlenih v dejavnostih, ki so povezane z vodo. Trajnostno upravljanje voda v najširšem pomenu besede, ki zajema varovanje in obnovo ekosistemov, integrirano upravljanje vodnih virov ter razvoj, delovanje in vzdrževanje infrastrukture v povezavi z dostopom do varne, zanesljive in cenovno dostopne dobave vode in primernih sanitarnih storitev, ustvarja spodbudno okolje za dolgoročne zaposlitvene možnosti ter razvoj in rast v različnih gospodarskih panogah.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji konec leta 2014 v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki in saniranje okolja registriranih 9.359 zaposlenih. Med temi jih je 4.265 skrbelo za zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode ter za ravnanje z odplakami. Te osebe so bile pri svojem delu v najožjem smislu povezane z zagotavljanjem pitne vode in s skrbjo za njeno neoporečnost za vse nas. V letu 2014 smo v Sloveniji načrpali 980 milijonov m3 vode. Večina te vode (817 milijonov m3) je bila načrpana iz lastnih zajetij (predvsem iz površinskih vodnih virov). Uporabljena je bila v industriji (za proizvodne procese v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro in pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja. Za javno vodovodno omrežje v Sloveniji je bilo v letu 2014 načrpanih 163 milijonov m3 vode, ki je po 24.017 kilometrih cevi in od 458.305 vodovodnih priključkov stekla do končnih uporabnikov (gospodinjstev, vrtcev, šol in drugih dejavnosti).

Vodni viri v Sloveniji

Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri. Slovensko ozemlje pripada s 16.408 km² ali 81% vodozbirnemu območju Črnega morja in s 3.848 km² ali 19% vodozbirnemu območju Jadranskega morja. Slovenija ima 9.200 km hudourniškega območja s 7.700 km hudournikov, na ostalih 11.056 km2 so nižinski in kraški vodotoki s skupno dolžino 18.200 km. Gostota hidrografske mreže nižinskih in kraških vodotokov je 1,64 km/km² hudournikov pa 0,84km/km². Povprečna gostota 25.900 km dolge hidrografske mreže v Sloveniji je 1,28km/km². V Sloveniji je nad 1270 stoječih voda (naravna in umetna jezera, ribniki, itd.). Približno 210 stoječih voda ima značaj jezera. Po količini se uvršča Slovenija med z vodo razmeroma bogate države. V Sloveniji je značilna tudi precejšna neenakomerna porazdelitev vodotokov in velik razpon med nizkimi, srednjimi in visokimi pretoki, tako da beležimo v Sloveniji tudi obsežna vododeficitarna področja. Slovenske celinske vode pripadajo petim večjim povodjem: Mure, Drave, Save, Soče in neposrednim pritokom v Jadransko morje. V katastru  voda je 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Površina slovenskega morja meri 170 km², od tega je 20% obalnega morja; dolžina obale pa znaša 46 km. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

Pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije glede na vrsto rabe vode

Voda (celinska, podzemna, morje) in vodno zemljišče sta naravno vodno javno dobro. Z vodo upravlja država. Na naravnem vodnem javnem dobru je omogočena splošna raba vode. Za posebno rabo vode pa je treba pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo, in sicer glede na vrsto rabe vode. Koncesijo je treba pridobiti za proizvodnjo pijač iz lastnega vira, kopališča ali ogrevanje, če se rabi termalna, termomineralna ali mineralna voda, odvzem naplavin in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10MW. Za druge primere posebne rabe vode je treba pridobiti vodno dovoljenje oziroma se ta evidentira. Na podlagi Ustave RS na naravnem vodnem javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice (lahko se pridobi le posebna pravica uporabe, ki jo določi zakon, pri nas so to vodne pravice oz. koncesije in vodna dovoljenja).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v lanskem letu pospešeno izvajalo aktivnosti na področju odprave zaostankov in s tem ureditvi stanja, ko so uporabniki vode le-to uporabljali, niso pa imeli urejenih koncesij za to rabo. Tako je postavljen osnovni pogoj za izvajanje koncesij rabe vode tako v pogledu obveznosti kot tudi pravic pri izvajanju koncesije v naprej. Te pravice in obveznosti zajemajo tako vsebinske aktivnosti spremljanja, poročanja, določanja okoljskih in drugih parametrov kot tudi plačila rabe vode po vnaprej določenih pravilih. Določbe teh koncesij se tako izvajajo od 1.1.2016 dalje in skupaj s predhodno podeljenimi vodnimi pravicami predstavljajo enakopravno obravnavo vseh obstoječih uporabnikov vode za namene proizvodnje pijač, za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno.
Javna vodooskrba je po zakonskih določilih prednostna raba vode. V teh primerih pa je treba pridobiti vodno dovoljenje. Ti vodni viri pa so posebej zavarovani tako z uredbami, ki določajo vodovarstvena območja, kakor z vodnimi dovoljenji. V Zakonu o vodah in v podzakonskih predpisih je  navedeno, da se dovoljenja za javno oskrbo prebivalstva z vodo kot prednostno rabo vode, lahko v RS izda le lokalni skupnosti oz. državi.

Reorganizacija na področju voda v Sloveniji
V Sloveniji  je 1. 1. 2016  začela delovati Direkcija RS za vode (DRSV) kot novi organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Nastala je po temeljiti reorganizaciji na področju upravljanja z vodami v letu 2015, njen cilj pa je predvsem zagotoviti čim boljše izvedbeno in uporabnikom blizu upravljanje z vodami. Skladno s sprejetimi sklepi Vlade RS so na direkciji združene vse izvedbeno upravljavske naloge na področju voda s kadrovsko prerazporeditvijo nekaterih sodelavcev iz Agencije RS za okolje (ARSO), Inštituta za vode RS (IzVRS) ter Direktorata za vode in investicije MOP.
Cilj ustanovitve DRSV je aktivnejše izvajane protipoplavnih in drugih vodarskih investicij, pospešitev raznih postopkov s področja upravljanja z vodami in preko porečnih/regionalnih izpostav področje upravljanja z vodami približati terenu. 

Spletni portal in projekt eVode

MOP je v letu 2015 v sodelovanju z ARSO  vzpostavil spletni portal eVode, ki je namenjen izboljšanju dostopnosti do podatkov s področja upravljanja z vodami, saj je MOP zaznal, da obstaja na področju voda veliko podatkov, ki so težje oziroma celo ne-dostopni širši zainteresirani javnosti in celo organom državne uprave. Z vzpostavitvijo spletnega portala in javno objavo evidenc, strokovnih študij in podatkov se bo, med drugim, pripomoglo k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami in odpravi administrativnih ovir na področjih prostorskega načrtovanja, planiranja investicij ter pridobivanju podatkov v raziskovalne namene. Z vzpostavitvijo spletnega portala so vsi podatki s področja upravljanja z vodami, ki so bili v preteklosti že financirani z javnimi sredstvi in do sedaj niso bili dostopni, zbrani na enem mestu in brezplačno dostopni širši javnosti. Projekt eVode prinaša uporabnikom (državna uprava, lokalne skupnosti, investitorji, izdelovalci strokovnih podlag, raziskovalne institucije in širša javnost) vse podatke o vodah na enem mestu, enostaven dostop do podatkov s področja voda in boljšo informiranost.

Aktivno nadaljevanje projekta eVode v tem in naslednjem letu
V okviru aktivnosti projekta eVode bo v letih 2016 in 2017 ključno združevanje vseh baz podatkov, evidenc in strokovnih podlag s področja upravljanja z vodami na enem mestu. Tako je treba povezati  in enotno prikazati podatke, ki so predmet monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda na ARSO in tistih, ki pa so ključne za upravljanje z vodami v najširšem smislu in so v pristojnosti DRSV. Pomembne bodo tudi aktivnosti na na področju določitve vodnih zemljišč (pravni režim v skladu z Zakonom o vodah) v Sloveniji (prvi testni rezultati so že objavljeni na Atlasu voda).
V tem smislu je treba aktivno nadaljevati z izvajanjem projekta eVode, v okviru katerega so v letu 2015 že bili vzpostavljeni spletni portal eVode, spletni pregledovalnik Atlas voda in brezplačen, javen in enostaven dostop do izredno detajlnih podatkov o terenu (npr. digitalni model reliefa) na območju celotne Republike Slovenije, in sicer na podlagi snemanj z LIDAR tehnologijo. 

Voda, gospodarstvo in delovna mesta - svetovni podatki
Ocenjuje se, da je od vode močno odvisnih 95 odstotkov delovnih mest v kmetijstvu, 30 odstotkov  delovnih mest v industriji in 10 odstotkov delovnih mest v storitvenem sektorju. Prav tako se ocenjuje, da je od vode zmerno odvisnih 5 odstotkov delovnih mest v kmetijstvu, 60 odstotkov delovnih mest v industriji in 30 odstotkov delovnih mest v storitvenem sektorju. Vendar pa ni vsako delovno mesto v različnih podsektorjih v enaki meri odvisno od vode. Po ocenah 40 odstotkov svetovnega aktivnega prebivalstva dela v pridelavi in živinoreji, ribištvu ali lovstvu, vendar pa je le 20 odstotkov zaposlenih kot mezdnih delavcev (Svetovna banka, 2005), drugi so samozaposleni ali prispevajo družinsko delo na približno 570 milijonov kmetij. Po vsem svetu nekatere industrijske panoge, ki intenzivno uporabljajo vodo, zaposlujejo veliko ljudi: 22 milijonov v sektorju prehrane in pijače (s 40 odstotki žensk), 20 milijonov v kemijskem, farmacevtskem sektorju ter sektorju gum in pnevmatike, pa tudi 18 milijonov ljudi v sektorju elektronike. Upravljavci objektov za dobavo vode in odpadne vode zaposlujejo približno 80 odstotkov delavcev v vodni industriji (UNESCO-UNEVOC, 2012). Energetski sektor z naraščajočim odvzemom vode, ki znaša približno 15 odstotkov svetovnih odvzemov, zagotavlja neposredno zaposlenost.
Sladkovodni odvzemi so se v svetu povečevali za približno 1 odstotek na leto od osemdesetih let, v glavnem zaradi naraščajočega povpraševanja v državah v razvoju. Vodnim virom primanjkuje vode, kar vpliva na približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva (CAWMA, 2007). Po ocenah 663 milijonov ljudi nima takojšnjega dostopa do izboljšanih virov pitne vode (WHO/UNICEF, 2015). Pričakuje se, da se bo svetovno prebivalstvo med 2011 in 2050 povečalo za 33 odstotkov, s 7 milijard na 9,3 milijarde (UN DESA, 2011), povpraševanje po hrani pa v istem obdobju za 70 odstotkov (Bruinsma, 2009). V kmetijstvu je približno 70 odstotkov celotnih sladkovodnih odvzemov v svetu in več kot 90 odstotkov v večini najmanj razvitih držav (LDCs) (FAO, 2011). Brez izboljšanih ukrepov učinkovitosti je pričakovati, da se bo poraba vode v kmetijstvu po svetu do 2050 povečala za približno 20 odstotkov (WWAP, 2012) (vir: ZN).

Več informacij:

- Direkcija RS za vode
- Videoposnetki Svetovni dan voda 2016 

- SURS 

- Informacije o podeljenih vodnih pravicah
- Svetovni dan voda (ang)
- Spletni portal eVode
- Spletni pregledovalnik Atlas voda
- LIDAR