Ljubljana, 18. 3. 2016 - Letošnji Mednarodni dan gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, je v znamenju povezanosti gozdov z vodami. Gozdovi za ljudi zagotavljajo številne ekosistemske storitve, mnoge so povezane prav z vodami. Tako po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) gozdna območja zagotavljajo kar 75 % svetovnih zalog sveže vode, gozdovi delujejo kot učinkovit naravni vodni filter, sredstva, vložena v ohranjanje gozdov, pa pomenijo velik ekonomski prihranek.
Krakovski gozd; avtor: M. Lenarčič
V Sloveniji so gozdovi izrednega pomena tudi z vidika doseganja ciljev ohranjanja narave, zlasti omrežja Natura 2000. V vladnem Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 so tako za vsa območja Natura, kar 70 % jih je znotraj gozdnih predelov, določeni cilji, ukrepi za njihovo doseganje, odgovorni nosilci za izvedbo ukrepov ter predvideni finančni viri. Na marsikaterem območju se odgovornost za ohranjanje evropsko pomembnih vrst in življenjskih okolij deli med različne sektorje (ohranjanje narave, gozdovi, vode). Primer takega območja je na primer Krakovski gozd.
Na področju ohranjanja narave si Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v sodelovanju z gozdarsko stroko, v okviru serijske transnacionalne nominacije, prizadeva za uspešen vpis gozdnih rezervatov Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Ob sprejemu novega zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS pa je MOP v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) postavil dobra izhodišča, da bo gospodarjenje s temi gozdovi zgledno tudi z vidika ohranjanja narave, zlasti doseganja ciljev območij Natura 2000 in ciljev zavarovanih območij. V sodelovanju z MKGP si prizadevamo tudi za zagotovitev sredstev za izvedbo Natura 2000 ukrepov v zasebnih gozdovih. Zaradi velike vloge gozdov za dobrobit ljudi si je treba aktivno prizadevati za resnično trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki poleg gospodarskih vidikov enakovredno upošteva tudi okoljske in socialne vidike.