Z dijakinjami in dijaki programa naravovarstveni tehnik (2.a NT, 3.a NT in 4.a NT) smo se v začetku aprila 2022 odpeljali do Rač na Dravskem polju, kjer smo obiskali Krajinski park Rački Ribniki – Požeg.

Seznanili smo se z naravovarstvenim pomenom Krajinskega parka Rački ribniki Požeg. Park je zavarovano območje od leta 1992 in hidrološka, zoološka ter botanična naravna vrednota državnega pomena. Sodi med večje nižinske naravne parke v Sloveniji.

Ogled smo pričeli pri vstopni točki na učno pot in se po  njej odpravili do Turnovih ribnikov, ki so nastali na tem območju z zajezitvijo potoka že v 16. stoletju in služili grajski gospodi za ribolov.

Naše dejavnosti so se odvijale ob ribniku Gajič ter Malem in Velikem Račkem ribniku.

Območje KP Račkih ribnikov nam je predstavil kot pomembno ornitološko območje v Sloveniji. Seznanil nas je z zgodovino nastanka tega območja in trenutnim stanjem ptic v tem naravnem habitatu. Z zanimanjem smo v naravnem okolju prisluhnili njegovemu predavanju. Dijaki so si pridobili vse potrebne informacije in izkušnje, kako opazovati ptice na terenu in vpogled v strokovno delo ornitologa.

Gospod Basle je dijakom na njim primeren, poučen in zanimiv način podal informacije o opazovanju, prepoznavanju in monitoringu ptic. Dijaki so se seznanili z metodami opazovanja in zapisovanja podatkov, ki jih je moč pridobiti le na terenu. Na Velikem ribniku smo opazovali različne vrste rac, ponirkov, rečnih galebov, čapelj, kormoranov in labodov grbcev. Od ujed smo v preletu opazovali ribjega orla in rjavega luna.

Prva skupina dijakov je pod strokovnim vodstvom ornitologa opazovala ptice na območju Velikega ribnika. Dijaki so z velikim zanimanjem prisluhnili vsem njegovim informacijam, ki so potrebne za opazovanje ptic na vodnih objektih. Učni listi so dijakom omogočili zapisovanje potrebnih podatkov pri opravljanju ptic.

Terensko delo druge skupine dijakov je bilo namenjeno ugotavljanju onesnaženosti vodnega vira. Če želimo ugotoviti kvaliteto vode v vodnem ekosistemu, opravimo njeno analizo. V okolju se lahko hitro zgodi onesnaženje vodnega vira. Dijaki so na terenu merili:

• fizikalno- kemijske,
• hidromorfološke in
• biološke parametre vode.

S fizikalno-kemijskimi meritvami so ocenili trenutno stanje v ekosistemu na območju Račkih ribnikov: v Malem ribniku in ribniku Gajič.

Kemični parametri so kazalci ustreznosti vode. Določamo jih lahko kalorimetrično s hitrimi testi oziroma s kovčkom za analizo vode ali pa elektrometrično z merilnimi napravami.

Dijaki so rezultate primerjali z mejnimi vrednostmi in na izbranem vodnem telesu ocenili onesnaženost.

Ribniki niso bili prehodni v vsej dolžini, zato smo vodonosnik razdelili na dele in določili nekaj vzorčnih mest. Na terenu je bila z oksimetrom izmerjena tudi koncentracija raztopljenega kisika. Podatek je pomemben zato, ker je kisik ključni element za vse aerobne organizme, tudi tiste, ki živijo v vodi.

Izpeljana je bila tudi ocena organoleptičnih lastnosti vode v obeh ribnikih. Barvo, bistrost in vonj so dijaki določili na terenu in si pri določanju pomagali z barvno lestvico.

Na terenu so dijaki tudi opravili vzorčenje bentoških nevretenčarjev, ki so biološki kazalniki kakovosti vode. Metoda temelji na različni občutljivosti vodnih nevretenčarjev na onesnaženje in na različni pestrosti njihovih združb

Vzorčne podatke so dijaki vstavili v tabele in svoje ugotovitve tudi zapisali.

Z novimi znanji in izkušnjami ter v sproščenem vzdušju smo zaključili svojo spomladansko strokovno ekskurzijo.

Zapisala in fotografije: Helena Slivnjak Ramuta