l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

logo1    logo2

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Odpadki v vodnem okolju

V četrtek, 20. 1. 2022 smo na šoli oz. preko ZOOM-a gostili g. Štefana Trdana iz Inštituta za vode Republike Slovenije. Tema predavanja je bila Odpadki v vodnem okolju.

Slišali smo kakšna je klasifikacija odpadkov, kateri so najpogostejši odpadki v morju in na morski obali. Na žalost smo dobili ponovno potrditev, da največ težav povzroča plastika. V morju je vedno več makroplastike, na žalost pa še veliko več mikroplastike, tako primarne kot sekundarne. Primarna mikroplastika so delci, ki pridejo v vodna okolja neposredno, sekundarna mikroplastika pa nastane z razpadom večjih delcev. Težava je v tem, da lahko plastika v vodnem okolju kroži po celem svetu. Težava je v tem, da brez plastike težko živimo, ko pa pride v okolje pa še težje.

prenosni racunalnik microsoft sur 0.139028mon odpad 5 smeti

7af84e2936 62263012b3755b6148 62243327

Viri: https://www.altstore.si/prenosni-racunalnik-microsoft-surface-book-2-8gb, https://www.monitor.si/clanek/smrt-in-ponovno-vstajenje-racunalnika/206919/, https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izdala-uredbo-o-prepovedi-dajanja-plasticnih-proizvodov-za-enkratno-uporabo-na-trg.html, https://www.dominvrt.si/okolje/zivljenje-brez-plastike.html

Glavni vzrok, da pride plastika v oceane smo seveda ljudje, saj uporabljamo plastiko na vsakem koraku. Pogosto se niti ne zavedamo kje vse je prisotna (pilingi, zobna pasta, flis, pranje perila, palčke za čiščenje ušes ...). Na žalost gre veliko te plastike po uporabi v WC ali umivalnik ali skozi pralni stroj v kanalizacijo, od tam v čistilne naprave (kjer je ni možno povsem odstraniti), iz čistilnih naprav v reke in iz rek v morja in oceane.

Povedal nam je, da so pri raziskovanju odpadkov v rekah in morjih odkrili, da se kar šest od desetih odkritih materialov nahaja v obeh okoljih, kar je še dodaten dokaz, da veliko plastike pride po rekah. To tezo je potrdil tudi projekt Pirati plastike v katerem so sodelovali tudi naši dijaki programa naravovarstveni tehnik.

Rešitev vidi v ozaveščanju ljudi od vrtcev naprej, kajti čistilne akcije rešijo problem le za kakšen dan. Zdaj je skrajni čas, da se vprašamo, če želimo še naprej živeti v takšnem svetu. Makro in mikroplastika je povsod okoli nas, v zraku, vodnem okolju, na in v tleh in na žalost že tudi v nas, saj je veliko zaužijemo s hrano ali pa jo vdihavamo kot mikroplastiko.

Pozval nas je, da začnimo uporabljati stvari, ki niso plastika (npr. plastenke zamenjajmo za steklenice, plastične vrečke nadomestimo s trajnimi, pri sadju in zelenjavi imejmo svojo vrečko iz blaga ...).

Vsi skupaj pa začnimo uporabljati namesto modela 4 R model 5 R.

4 R: Reuse - Reduce - Refuse - Recycle oz. ponovno uporabi - zmanjšaj - zavrni - recikliraj.

5 R: Reuse - Reduce - Refuse - Recycle - Rethink oz. ponovno uporabi - zmanjšaj - zavrni - recikliraj - premisli oz. ponovno premisli.

Na predavanju smo dobili veliko novih uporabnih informacij, hkrati pa smo ponovili stvari, ki jih že poznamo, a jih ne izvajamo.

Zapisal: Simon Gračner