Ob izmenjavi dijakov iz Hamburga v Nemčiji smo spoznavali različne strokovne teme. Dan, ki je bil pred nami, smo namenili spoznavanju različnih tipov tal in vplivom namakanja. S pomočjo različnih eksperimentov so dijaki opazovali, kako lahko najhitreje ugotovijo, kakšna so tla v vrtu, na njivi, travniku in v sadovnjaku ali vinogradu. Ob njih so tudi hitreje dojeli, kako namakamo različna tla in kakšne pogoje za rast imajo rastline.

Ker ima vreme močan vpliv na uporabo tal, sem jim najprej postavil vprašanje, če so v zadnjih letih opazili kakšne spremembe glede vremena. Našteli so kar nekaj sprememb, ki jih opažajo tako v Nemčiji kot v Sloveniji: vetrolomi, žledolomi, višje temperature, manj padavin (tako dežja, kot snega), številne nevihte, zaradi zgodnejšega cvetenja sadnega drevja se pojavljajo vsako leto pozebe, močne nekaj minutne padavine …

V zadnjih 30 letih se povprečna temperatura po celem svetu hitro dviguje. V Sloveniji celo dvakrat hitreje kot drugje. V zadnjih 30 letih se je povprečna temperatura v Sloveniji dvignila za 1,7 stopinje. Zaradi dviga temperature moramo spremeniti način pridelave rastlin. Včasih je bilo dovolj padavin, zato ni bilo pomembno namakanje, sedaj pa je stanje drugačno. Npr. V Mariboru pade letno 893 mm padavin, letos je do sedaj padlo 150 mm manj kot bi jih moralo v 9 mesecih.

Kako bi lahko rešili ta problem?

Najprej moramo vedeti kakšno prst imamo na vrtu, njivi, travniku …

Kakšno prst imamo lahko ugotovimo na različne načine. Predvsem nas zanima: Ali prst zadržuje vodo ali hitro odteče? Kako hitro se tla segrevajo? So tla primerna za naše rastline? Ugotoviti moramo ali so tla peščena, ilovnata ali glinena.

To lahko sami ugotovimo po barvi prsti, s prstnim poskusom ali s testom v steklenici.

Dijaki so po skupinah najprej ocenili kakšne barve je njihov vzorec prsti in ugotavljali ali so tla peščena, ali peščeno-ilovnata, ilovnato-peščena, ilovica, ilovnato-glinena ali glinena. Ugotovitve so zapisali na papir.

Ob naslednji nalogi so morali oceniti vzorec prsti s prstnim poskusom. Najprej so v dlan vzeli vzorec prsti, ga zmočili in oblikovali v kroglico, nato so oblikovali debel svaljek, če je šlo še tanek svaljek, nato so tanek svaljek oblikovali v črko U in na koncu so ga oblikovali v sklenjen krog. Poskus je trajal tako dolgo, da je vzorec razpadel. Prej je razpadel bolj peščena so bila tla, kasneje je razpadel, več gline je vseboval.

To je zelo hiter način, da ugotovimo kakšno prst imamo.

Kako prst zadrži vodo, smo dokazovali s poskusom v steklenici. V vrat steklenice smo namestili vato (da ne pade prst iz steklenice), vsuli nekaj centimetrov prsti in na koncu vlili vodo na prst. Glede na to, kako hitro je stekla voda skozi prst, smo določili tip prsti.

Pri tem poskusu smo lahko videli kaj se zgodi v naravi, če pada močan dež in se prst zbije. Prst vode ne prepušča več. Če dež pada počasi, se prst lepo navlaži.

Namakanje

Od vrste prsti je odvisno koliko bomo namakali rastline. Vedno moramo vedeti koliko lahko namakamo.  Če prst ne zadržuje vode (peščena prst) moramo namakati pogosto in v majhni količini. Če so tla ilovnata ali glinena, namakamo redkeje in z večjo količino vode, ker bo takšna prst zadržala vodo.

Koliko vode zadrži posamezen tip prsti, smo ugotovaljali s poskusom.

Vzeli smo lonček in v njega vsuli vzorec prsti, ga stehtali in si zapisali vrednost. Nato smo nalili vodo, toliko, da je segala nekoliko nad prst. Počakali smo nekaj minut, da je prst vpila vodo, nato smo odlili vodo, ki jo prst ni vpila. Ponovno smo stehtali in si zapisali rezultat. Razlika, ki smo jo dobili, je količina vode, ki je ostala v prsti. Tako smo ugotovili katera prst je vpila največ vode in je posledično najboljša v času suše.

Poleti lahko pri visokih temperaturah na 1 m² izhlapi tudi od 5 do 6 litrov vode, kar pomeni, da bi morali to količino nadomestiti. Izhlapevanje vode iz tal in rastlin imenujemo evapotranspiracija.

Zaključek

S pomočjo treh enostavnih poskusov smo lahko na hitro ocenili kakšne tipe prsti smo imeli. Z enakimi poskusi lahko ocenimo tudi tipe tal na domačem vrtu ali njivi.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner, Mai Deecken