Velenjski grad in Muzej premogovništva Velenje

V torek, 10. 9. 2019, smo se dijaki 4. letnikov odpravili na naravoslovni dan v Velenje. Razdeljeni v dve skupini smo si ogledali Velenjski grad  in Muzej premogovništva Slovenije.

Naša skupina se je najprej sprehodila po enem najlepših in najbolje ohranjenih gradov na Slovenskem, to je Velenjskem gradu. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1270, danes pa je pod okriljem Muzeja Velenje. V tem času se je izmenjalo mnogo lastnikov, ki so s seboj odnesli vse, kar je bilo možno premakniti.

Na začetku smo si ogledali staro prodajalno, kakršne so delovale še pred dobrimi šestimi desetletji. V njej je prodajalka ali prodajalec stregel kupcem živila in druge izdelke, saj ni bilo specializiranih trgovin, zato je bilo moč v eni trgovini kupiti praktično vse.

Tudi gostilna je bila izjemno pomemben prostor, v njej so se porajale nove ideje, sklepale kupčije in prenašale informacije.

Sledila je Afriška razstava češkega popotniškega para. Vodnica, ki nas je popeljala po gradu nas je seznanila z zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita, ki so ga skupaj z ženo Ireno okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje Na ogled je postavljenih več zanimivih predmetov in mask afriških ljudstev, poleg njih pa so postavljeni kipi obrazov tamkajšnjih ljudstev, ki sta jih izrezovala na poti.

Nekoč Titovo Velenje je bilo poimenovano po Josipu Brozu Titu, mesta s Titovo/Titov so bila v vseh republikah takratne Jugoslavije. Seznanili smo se tudi z gospodarskim in ekonomskim razvojem Velenja po drugi svetovni vojni vse do danes. Titovo Velenje je bilo tehnološko napredno in zeleno mesto. Predstavljena nam je bila tudi urbanistična podoba mesta.

Na Razstavi med romantiko in barokom smo si ogledali tri različne sloje tedanje družbe: cerkveni, kmečki in meščanski.

Cerkveni sloj je zastopan  z nagrobnimi kamni premožnejših družin in freskami. Kmečki sloj prebivalstva je zakrivala stara prostorska hiša, ki je imela ognjišče kar v prostoru brez dimnika, tako  da se je kadilo po celotni hiši, razstavljenih pa je tudi nekaj predmetov, ki so jih posedovale premožnejše meščanske družine.

Najbolj pa so nas zagotovo navdušili ostanki mastodonta, predhodnika današnjih slonov, ki so bili razstavljeni v enem od prostorov (nekdanji konjušnici gradu). Te živali so lomastile po Šaleški dolini pred približno dvema milijonoma let. V vitrinah so bile razstavljene njihove kosti, ki so jih odkrili leta 1964 v Škalah pri Velenju pri izkopavanju lignita.

Pot smo nadaljevali do Muzeja premogovništva Slovenije,

kjer smo se seznanili s tradicijo premogovništva v Velenju in posledicami rudarjenja.

V zanimivem okolju Muzeja premogovništva Slovenije smo si nadeli rudarska oblačila: površnike in čelade. Vsak od nas ja na posebno ploščo obesil svojo ploščico oziroma obesek. Vse elektronske naprave in vžigalnike smo pustili v omaricah.

Skupaj z vodnikom smo se v dveh skupinah odpravili v rudniško podzemlje, tja, kjer se izkopava črno zlato, velenjski lignit. 

S pomočjo simulacij in razstavnih eksponentov smo dobili vpogled v delo rudarjev danes in nekoč.

S starim rudniškim dvigalom iz leta 1888 smo se spustili 160 m globoko in se sprehodili po muzejskem rovu Premogovnika Velenje.

V njem smo se seznanili z delom, življenjem in razvojem premogovnika vse od njegovega odprtja 1875 do danes, ko dosega letni izkop okoli 4 milijone ton premoga (lignita), ki ga odkupi termoelektrarna Šoštanj, ki proizvede 52 % dnevne električne energije za Slovenijo.

Imeli smo tudi rudarsko malico v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi.

Na konec ogleda smo se peljali s podzemno železnico, nato pa z dvigalom ponovno na površje.

Ekskurzija je zaradi dobre organizacije in odlične družbe hitro minila.

Zapisal: Ivan Praznik, 4.a KPT

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta