Z dijaki 2., 3. in 4. letnika programa naravovarstveni tehnik smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko. Najprej smo se ustavili na Krasu, natančneje v regijskem parku Škocjanske jame. Sprehodili smo se skozi Škocjanske jame, ki so od leta 1986 vpisane na UNESCO-ov seznam svetovne dediščine.

Že na začetku poti nas je navdušil fosilni rov s kapniškimi tvorbami.

Pri izstopu iz fosilnega rova nas je očaral pogled na podzemni kanjon Reke, ki smo ga prečkali čez Cerkvenikov most. Še posebej nas je navdušila deroča in peneča reka Reka.

Pri izhodu v Veliko dolino smo lahko občudovali bujno rastlinstvo, med drugim rumeno cvetoči avrikelj.

Po ogledu jame smo se odpravili na razgledišče od koder se odpira lep razgled na udornico Velika dolina in na vasico Škocjan.

Ob koncu obiska regijskega parka smo se sprehodili po učni poti Škocjan.

Ogledali smo si kale, ki so jih domačini uporabljali za napajanje živine. Dijaki pa so kale izkoristili za raziskovanje biotske pestrosti v njih.

Pozornost nam je pritegnil tipični kamniti zid, brez katerega si težko predstavljamo Kras. Zid je odlično skrivališče za najrazličnejše plazilce in ptice.

Na učni poti so predstavljene tipične posebnosti kraškega sveta, ne manjka pa niti kulturne dediščine (Jakopinov skedenj, vasica Škocjan).

Naša naslednja postaja je bil Ankaran. Odpravili smo se do obrežnega močvirja pri Sv. Nikolaju, kjer se nahaja sredozemski slani travnik, ki je zaščiten kot naravna vrednota in je hkrati vključen v omrežje NATURE 2000.

Od slanega travnika smo se odpravili do bližnje školjčne sipine. Školjčno sipino ogroža napovedana gradnja 3. pomola pristanišča Luke Koper. Ne ogroža pa samo školjčne sipine, ampak tudi izliv reke Rižane, edine slovenske reke, ki izvira v Sloveniji in se izliva v slovensko morje.

Naša zadnja postaja pa je bil naravni rezervat Škocjanski zatok.

Zaradi prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij je Škocjanski zatok neglede na majhno površino, ki jo pokriva, zelo pestro okolje. Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata obsega polslana laguna, ki je z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Med rastlinami so najbolj znane slanuše, na sol v zraku in tleh prilagojene rastline, ki v Sloveniji poleg Škocjanskega zatoka uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah.

Z malo sreče lahko opazimo tudi želvo sklednico, ki se zelo rada skriva med trstičevjem.

Škocjanski zatok je priljubljena točka za vse tiste, ki želijo uživati v mirnem kotičku narave, zato verjamem, da se bomo tudi mi ponovno vrnili.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner