Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. Med je poleg tega eden redkih prehrambenih izdelkov, ki ga ljudje uživamo nepredelanega.

Čebela se je pojavila pred cvetočimi rastlinami že pred 350 milijoni. Z nami je še danes, njen prispevek h kmetijstvu pa postaja vse pomembnejši.

Spremenili smo se, večino del so prevzeli stroji in elektronske naprave, odmikamo se v neki virtualni svet, a čebela ostaja enaka, popolna. Je gradilka, nabiralka, hranilka, zdravilka, branilka, opraševalka in še marsikaj. Tako radi bi ji bili podobni, pa to zahteva toliko truda.

Biotehniška šola Maribor se že leta ukvarja z dejavnostmi, pri katerih je vloga čebel neizogibna (sadjarstvo, vinogradništvo, zeliščarstvo, poljedelstvo,..). Od leta 2004 izvajamo na šoli poleg programov kmetijsko-podjetniški tehnik, cvetličar, mehanik kmetijskih in delovnih strojev tudi program veterinarski tehnik in od leta 2008 še naravovarstveni tehnik. Vedno sem si želela povezati te programe z vsebino, ki bi bila vsem blizu. Ko sva v lanskem letu z možem obnovila domači čebelnjak in vanj naselila prve čebelje družine, se je začela ljubezen, ki baje, ko jo enkrat spoznaš, nikoli ne mine – ljubezen do čebele in vsega, kar je povezano z njo. Hkrati se mi je porodila ideja, da bi se tudi na Biotehniški šoli Maribor obudila tradicija čebelarjenja.

In tako se je začelo. Najprej je bil potreben nakup čebelarske opreme. Večino smo je nabavili v čebelarskih centrih v Lenartu in Mariboru. Pri nakupu opreme nam je pomagala Suzana Goričan. Pri čebelarski zvezi Slovenije smo prijavili čebelarski krožek.

Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije s pomočjo mentorjev organizira čebelarske krožke, na katerih mladim predstavlja številne pomembne teme, jih seznanja z osnovami čebelarjenja in motivira za nadaljnje delo v čebelarstvu.

Da bi si pridobili čim več znanja in izkušenj smo vzpostavili stik s čebelarskimi društvi v Mariboru. Gospod Vlado Vogrinec nam je ob podpori Čebelarskega društva Peter Močnik omogočil, da so nam donirali učbenike, zaščitniške kape, barve za panje in drugo čebelarsko opremo, ki jo čebelarskim krožkom nudi čebelarska zveza.

Ko smo prejeli vso potrebno opremo, so dijakinje in dijaki začeli sestavljati satne okvirje. Te so tudi zažičili in vanje vstavili satnice.

Bolj umetniške duše pa so medtem poslikavale panjske okvirje. Iz praznih lesenih zabojev so pod njihovimi spretnimi prsti nastajale prave umetnine. V pomoč pri barvanju so priskočili tudi otroci iz vrtca Montessori. V okviru krožka so spoznavali tudi čebeljo družino, panje in čebelarsko opremo.

Hkrati s praktičnim delom so dijaki na čebelarskem krožku in v okviru izbirnega modula Reja perutnine in čebelarstvo pridobivali tudi teoretična znanja o čebelji družini, anatomiji čebele, vrstah panjskih sistemov, čebelarski opremi, čebeljih pašah, čebeljih boleznih in še o marsikateri skrivnosti čebelje družine.

Da bi pred naselitvijo čebel pridobili čim več znanja, smo v okviru sodelovanja z IC Piramida Maribor obiskovali tudi njihov panj. Lansko spomlad se je na vejo njihovega drevesa usedel roj čebel. Za pomoč pri ogrebanju roja so zaprosili gospoda Jožefa Baumana. Čebele jim je pomagal ogrebsti in jih naseliti v panj. Ob obisku panja nam je ponudil polno koristnih nasvetov, ki nam bodo prišli še kako prav ob začetku čebelarjenja.

V letu 2016 sta dijakinji Klara Lorger in Valentina Šket izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Protimikrobni učinek čebeljih pridelkov. V nalogi sta raziskovali, kako različne vrste medu, propolis, matični mleček, cvetni prah in čebelji strup vplivajo na rast bakterij na gojišču. Ugotovili sta, da ima v boju proti bakterijam največjo moč matični mleček. Za raziskovalno nalogo sta dijakinji prejeli Krkino priznanje, zlato priznanje v okviru projekta Mladi za napredek Maribora in bronasto priznanje na Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. V letu 2017 dijaki nadaljujeta z raziskovanjem čebeljih pridelkov. Cilj, ki sta si ga zastavili, je: ustvariti nov izdelek, ki bi zaviralno vplival na rast bakterij, ki povzročajo paradontalno bolezen.

Ko se je bližala pomlad in je hkrati naraščalo število čebel v družinah, smo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin registrirali čebelnjak oziroma stojišče za čebele.

19. 4. 2017 so se dijaki 3. letnikov programa veterinarski tehnik odpravili na strokovno ekskurzijo. V čebelarskem muzeju Tigeli so si lahko ogledali muzej. Poleg muzeja stoji učni čebelnjak z osmimi družinami, kjer obiskovalcem pokažejo delo s čebelami. Posebnost čebelnjaka je zastekljen prostor, v katerem lahko obiskovalci skozi stekleno steno opazujejo delo čebelarja.

Po ogledu čebelarstva Tigeli so si dijaki ogledali še čebelarstvo Šemen

Čebelarijo s 600 panji. Od teh je 450 panjev po AŽ-sistemu, ostali pa so DBG in 11-satni sistem. Čebele prevažajo na različne paše po Sloveniji. Pridelujejo vse sorte medu. V čebelnjaku, namenjenem vdihavanju arom voska, medu in propolisa, je 40 prirejenih panjev za uživanje aerosola iz panjev z dvema ležiščema in dvema udobnima sedežema. Prijeten prostor je prepojen z aerosolom, ki skozi okrogle odprtine v ta namen posebej prirejenih postelj prihaja iz panjev in zato ni potrebna uporaba inhalatorjev (cevi z masko), ki na uporabnike delujejo neprijetno in moteče. Po želji obstaja tudi možnost uživanja svežega cvetnega prahu direktno iz panja. V zgornji etaži je prostor za počitek in hkrati uživanje aerosola za več oseb, v spodnjem delu čebelnjaka pa za dve osebi naenkrat. Razgled z balkona nad čebelnjakom je na park in ribnik. Vse našteto je v sestavi šumenja čebel in pristnosti vonja iz panjev ter njihove okolice.

Ob obisku čebelarja Štefana smo prinesli s seboj tudi tri panje. Dogovorjeno je bilo, da lahko pridemo, ko se bo vreme nekoliko popravilo po čebele. 4. 5. 2017 se je to tudi zgodilo in z dijakinjama 3. b razreda smo se odpravile po čebelje družine. Sate s čebelami smo si najprej ogledale, potem pa nam je gospod Šemen izbral tiste z najboljšimi čebelami.

Ena družina žal ni bila popolna, saj pri prvem pregledu nismo našli matice. Pridne delavke so že zgradile matičnike in začele hraniti novo žerko z matičnim mlečkom. Tako smo naselili en AŽ-panj, en nakladni AŽ-panj in en ogledni panj.

Da bi čebele imele dovolj paše smo začeli v okolici panjev saditi medovita drevesa. Gospod Vlado Vogrinec predsednik Čebelarskem zveze društev Maribor nam je priskrbel dve lipi in semena sončnic. Gospod Mujovič iz čebelarskega društva Maribor mesto nam je poklonil še štiri lipe. Poleg lip in sončnic smo pred panji posadili še sivko, žajbelj, cinije, rožmarin, timijan, origano, kamilice, češnjo, evodijo, dren, lesko, aronijo in malino. Želimo si, da v naslednjem letu na tem mestu uredimo vrt medovitih rastlin s spiralno gredo.

Polni novih praktičnih in teoretičnih znanj (tudi o medovitih rastlinah) smo se v soboto 6. 5. 2017 z dijaki odpravili na 40. državno tekmovanje mladih čebelarjev v Velenju. Prevoz na tekmovanje je organizirala Čebelarska zveza Slovenije.

Na tekmovanju so sodelovali trije pari dijakov in dijakinj z naše šole: Ivan Praznik in Jakob Pulko, Michelle Vrbanić in Sara Vrečun, Eva Glunec in Mihej Mukenauer.

Po prisrčnem sprejemu malih plesočih čebelic so se dijaki in učenci odpravili v učilnice, v katerih je potekal glavni del tekmovanja. Mentorji čebelarskih krožkov smo medtem izmenjevali dragocene izkušnje in se dogovarjali o organizaciji in izvedbi nadaljnjih tekmovanj. Po kosilu je sledil voden ogled mesta Velenje in velenjskega gradu. Iz sončnih ulic Velenja smo se nato odpravili v telovadnico, kjer je med pevskimi in dramskimi vložki sledila razglasitev rezultatov. Vse trije pari naših dijakov so usvojili srebrna priznanja.

V soboto, 20. 5.2017, je v Laškem potekalo srečanje čebelarjev iz vse Slovenije. Na povabilo dveh čebelarskih društev (Mariborskega in Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju) sem se udeležila srečanja, ki je še potrdilo dejstvo, kako povezani so čebelarji v Sloveniji. S predsedniki čebelarskih društev smo se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.

V četrtek, 18. 5. 2017, smo se z gospodom Miranom Muhičem dogovorili o nakupu čebel. V torek, 23. 5. 2017, zjutraj sem se odpravila še po tri družine čebel. Te družine smo naselili v 2/3 LR nakladne panje.

Zgodbe o čebelah in ljudeh pa še ni konec. Še bomo sodelovali s čebelarji, društvi, se vključili v različne projekte in počeli še marsikaj vznemirljivega.

Ob koncu prvega poglavja zgodbe pa bi se rada zahvalila še Vladu Pušniku, Sašu Poroku, Angeli Obrulj, Ivanu Horvatu in vsem članom Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, gospodu Branku Borštniku in vsem, ki ste s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami pripomogli k temu, da danes lahko brenčijo tudi naše čebelice.

Zapisala: Kristina Dolinar Paulič

Fotografije: Kristina Dolinar Paulič