Vaje: Monitoring populacij izbranih vrst hroščev

Datum: 11. 11. 2016

Izvajanje monitoringa za spremljanje stanja ohranjenosti vrst državam članicam nalaga 11. člen Direktive o habitatih ter 4. in 12. člen Direktive o pticah, o rezultatih pa morajo poročati v rednih intervalih. Monitoring ureja tudi 108. člen Zakona o ohranjanju narave. Z izvajanjem monitoringa se nadalje poveča obseg podatkov, ki so podlaga za oceno vplivov na naravo v okviru presoje sprejemljivosti planov in zbrani podatki v določenih primerih že omogočajo izbor variant.

V petek, 11. 11. 2016, smo se dijaki 3. a razreda, programa naravovarstveni tehnik odpravili na Mariborski otok kjer smo kot ciljno vrsto iskali hrošče iz rodu Dromius.

Ti se uvrščajo med krešiče ali karabide (Carabidae). Dromius-i se v jesenskem in zimskem času zadržujejo pod lubjem dreves. Največ in najlažje jih najdemo pod lubjem borov, javorjev in platan. Radi se skrivajo v drevesih ob vodi saj imajo radi vlažna in mrzla območja - 3 °C. Gre za redke vrste, ki spadajo pod majhne hrošče. Pri iskanju malih žuželk oz. hroščev moramo biti potrpežljivi, saj je živali v tem času zelo malo. Hrošči so veliki 3-5 mm in jih neizurjeno oko težko opazi.

Razdelili smo se v 3 skupine. Pri tem se je prva skupina odpravila iskati hrošče rodu Dromius, drugi dve pa ostale talne hrošče, ki prezimujejo pod kamni in odpadlim drevjem. Pričeli smo okoli 8.30 ure in po približno eni uri in pol nabrali vzorčen material (4 osebke). Pod lubjem rdečega bora Pinus sylvestris L. so dijakinji našli dva primerka Staphylinoidea (kratkokrilci), iz starega kosa lesa pa Aphodius (spada v družino govnačev), in Carabidae vrste Nebria picicornis.

Žal, nismo našli katere od ciljnih vrst, ki smo jih iskali, vendar to ne pomeni, da na otoku niso prisotne. Otok velja za vročo točko biodiverzitete, kar se hroščev tiče in določene vrste so v Sloveniji znane le tu. Večinoma gre za zgodovinske podatke stare sto ali več let, zato bi bile potrebne natančnejše raziskave na tem področju.

Potek vaj

Na začetku smo si ogledali teren in se razdelili v tri skupine.

1. skupina pregleda teren, kjer je kamenje, iščejo hrošče pod kamni.
2. skupina pregleda teren, iščejo hrošče med/pod lubjem.
3. skupina pregleda teren, iščejo hrošče med odpadlim vejevjem.

1. Skupina

Preiskala je teren ob reki Dravi, pod kamni. Ko iščemo hrošče pod kamni smo previdni, da jih ne poškodujemo. Kamen dvignemo, pogledamo spodaj in če najdemo hrošča, ga previdno poberemo, če pa ga ni pa kamen odložimo na isto mesto kot je bil prej. Pri delu imamo potrebno opremo npr. plastično epruvetko s pokrovčkom, v katero lahko damo hrošča.

Slika 1 in 2: 1. skupina pregleda teren, kjer je kamenje, iščejo hrošče pod kamni. Koordinati terena: 46°34´6˝ N 15°36´25˝ E.

Slika 3: 1. skupina: je pregledala teren, kjer je bilo kamenje (iskali hrošče pod kamni) Koordinati terena: 46°34´6˝ N 15°36´25˝ E.

2. Skupina

Poiskala hrošče pod oz. med lubjem. Najbolje je tudi da vzamemo lubje katero je že odpadlo.

Slika 4 in 5: 2. skupina: je iskala hrošče med/pod lubjem. Koordinati terena: 46°34´5˝ N 15°36´34˝ E.

Slika 6 in 7: 2. skupina pregleda teren, iščejo hrošče med/pod lubjem.

Slika 8: 3. skupina pregleda teren, iščejo hrošče med odpadlim vejevjem.

3. Skupina, ki je iskala med vejevjem in starimi kosi lesa, je v posodo stresla listje in veje. Ko so stresli so hrošči popadali v posodo. Po malem so listje in veje pobirali ven, in na koncu videli če je bil na kakšni veji ali listu kakšen hrošč.

Slika 9: Najdba in identifikacija.

Slika 10: Najdba in identifikacija na mestu 46°34´5˝ N 15°36´34˝ E.

Zapisali:

Nejc Rabuza 3. a NT

Lara Dobaj 3. a NT

Marija Kolmanič Bučar

Fotografije: Lara Dobaj 3. a NT