Mednarodna izmenjava dijakov

Maribor – Aleksinac, Srbija

(od 24. 20. 2016 do 30. 10. 2016)

V letošnjem šolskem letu 2016/17, smo se dijaki Biotehniške šole Maribor, dijaki Poljoprivredne škole »Šumatovac« iz Aleksinca iz Srbije ter učenci iz Vidina iz Bolgarije ponovno udeležili mednarodne izmenjave dijakov teh šol. Enotedenske izmenjave iz naše šole smo se udeležili: Nejc Perc, Žan Kostanjevec, Klavdija Kostanjevec, Andrej Danko, Monika Pavlič in mentorica - Marija Kolmanič Bučar.

Aktivnosti programa izmenjave, so potekale po naslednjem vrstnem redu:

1.DAN

Ob 9. uri smo se s kombijem Poljoprivredne šole iz Aleksinca napotili proti Srbiji. Bili smo veseli, toda v križišču na Ptujski cesti se je pokvaril kombi. Poklicali smo AMZS službo in po 30-ih minutah čakanja se pripelje avtomobil AMZS. Vsi veseli, a kaj kmalu tudi žalostni, saj je odpeljal mimo nas. Čez nekaj minut je avtomobil AMZS službe le prispel do nas in nas odpeljal do servisnega centra. Tam smo izvedeli, da bo popravilo trajalo do tretje ure popoldne. Po nas je s šolskim kombijem prišel hišnik naše šole  in nas odpeljal nazaj v šolo, kjer smo imeli ob 13. uri kosilo v menzi Škofijske gimnazije. Potem je sledilo večurno čakanje... Ko je bila ura tri, nam je profesorica sporočila, da bomo na kombi čakali do 16. ure.

Končno je bila ura 16, ko smo se s hišnikom odpravili do kombija. Ko smo prispeli, smo se le odpravili proti Srbiji.

In pred nami je bilo 9 ur vožnje. Kaj hitro smo prispeli na slovensko-hrvaško mejo, a pred nami še je bila vedno dolga pot. Po nekaj urah vožnje, vmes smo spali, smo prispeli tudi do hrvaško-srbske meje.

Na bencinski črpalki smo naredili odmor in popili kavo. Nato smo pot nadaljevali mimo prečudovitega Beograda. Do Aleksinca ni bilo več daleč. Ponoči smo le prispeli do Karitasa, kjer smo spali vse dni našega bivanja.

2. DAN

Vstali smo ob 7. uri, se uredili, umili in odšli na zajtrk, kjer smo najprej pogovorili o tem, kako smo spali. Že prvi dan so nam za zajtrk postregli burek. Ko smo se najedli, smo šli malo v mesto. Vodička nam je razkazala mesto.

V mestu smo bili do 9.30, saj smo se potem odpravili v šolo. kjer so nas zelo lepo sprejeli. Odpeljali so nas na turnir nogometne tekme.

Ko je bila ura 11.30, smo se odpravili nazaj proti Karitasu. Po desetih minutah v Karitasu je po nas prišla ravnateljica šole in nas odpeljala do župana Aleksinca, kjer smo bili do 12. ure.

Nato smo se odpravili na ogled Aleksinca in odšli še na kosilo.

Po kosilu smo lahko šli v mesto, ampak to ni trajalo dolgo, saj smo se morali v Karitasu dobiti ob 14.20, ker smo se odpravili v Sokobanjo, v tovarno kjer pridelujejo in pakirajo čaj. Tam so nas lepo postregli in tudi nekaj čajev podarili.

Ogled te tovarne se je končal ob 16.30, nakar smo si ogledali mesto Sokobanja, kjer smo ostali do 17.30 in se nato odpravili proti Aleksincu na večerjo.

Po večerji je sledila še samo predstavitev Slovenije, zato smo pripravili nekaj slovenskih jedi. Kulinarične značilnosti iz Slovenije, ki smo jih predstavili so bile: Pohorska omleta, Kranjska kolobasa, slovenski siri, bučno ter Istrsko oljčno olje, Kraški pršut, šolski sokovi ter vina. Predstavitev se je začela ob 20. uri. Končala se je približno ob 21. uri, nakar je sledila pogostitev z jedmi, ki smo jih Slovenci in Bolgari naredili sami.

3.DAN

Kot vse dni, smo vstali ob 7.30 in se ob 8.00 uri odpravili na zajtrk. Po zajtrku smo imeli prosti čas vse do 9.20, potem pa odšli v šolo k pouku angleščine.

Ker pa je profesorica bila tako prijazna, nas ni zadrževala pri pouku, zato nas je peljala na nogometno tekmo v športno dvorano. Gledanje tekme ni trajalo dolgo, saj smo se že 11.35 odpravili na kosilo v dijaški dom. Ko smo se najedli, smo šli v Karitas, kjer smo si do 13.30 odpočili, saj smo se potem odpravili v Niš. V Niš smo prispeli ob 14.40 in smo si najprej ogledali park, potem pa odšli v mesto.

Ko smo se vsi zbrali na dogovorjenem mestu, smo se odpravili proti avtu in kombiju in se odpeljali nazaj v Aleksinac. Ko smo prispeli v Aleksinac, smo imeli 1 uro prostega časa, saj smo se že ob 19.00 odpravili na odprtje pekarskih dni. Ko se je prireditev končala smo se odpravili v Karitas, kjer smo spekli pecivo-pohorsko omleto za razstavo. Ko smo pecivo končali, smo si z Bolgarkami spekli palačinke, to je trajalo do 23.40, potem smo jih seveda pojedli, tako da smo bili budni vse do polnoči.

4. DAN

Vstali smo ob 7.30 in odšli na zajtrk, kjer so nas postregle prijazne gospe. Po zajtrku smo pripravili vse potrebno za pekarske dneve in ob 9. uri odšli na pekarske dneve, kjer smo tudi predstavili Maribor in šolo v obliki stojnice. Naša predstavitev se je končala ob 12.30, saj smo odšli na kosilo. Po kosilu smo se vrnili nazaj na pekarske dneve, tam smo bili do 14.00. Ko smo vse spakirali, smo se odpravili nazaj v Karitas, kjer smo dopolnjevali prijateljske vezi s Bolgarkami. Prostega časa smo imeli vse do 17.30, saj smo se potem s profesorico odpravili v mesto. Ob 19.00 pa smo šli gledat gledališko predstavo v kulturnem domu, ki je trajala do 20.15. Po gledališki igri smo šli v Karitas, kjer smo z Bolgarkami bedeli še dolgo v noč.

5. DAN

Vstali smo ob 7.30 uri in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se dogovorili, da gremo ob 9.00 v kulturni dom na razstavo kolačev. Tam smo bili vse do 13.00, saj smo nato odšli na kosilo.

Po kosilu smo odšli v dom, kjer smo bili do 16.00, saj smo se potem odpravili na razglasitev zmagovalnih kolačev, to je trajalo do 19.00. Ko smo prišli v dom, sta nas tam čakala gospod Anton Krajnc, ravnatelj Biotehniške šole Maribor, in gospa Nataša Pukšič, profesorica. Po pozdravu smo odšli v sobe, kjer smo čakali do 20.30, ko so se vsi gostje tradicionalnih Pekarskih dnevov zbrali v Karitasu. Z njimi smo imeli zabavo kar do 1. ure zjutraj, ko smo odšli spat.

6. DAN

Vstali smo ob 7.30 in kot vse dni doslej odšli na zajtrk. Ko smo se najedli, smo se poslovili od sedaj že dobrih prijateljic Bolgark, ki so šle domov. Ko smo se poslovili, smo se šli pripravit za izlet v Lipovac, kjer smo videli pravoslavni samostan. Tam so nam prijazne gospe postregle s čajem.

Ob 12.30 smo se odpravili nazaj v Aleksinac, kjer smo imeli prosto vse do 19.00. Ko smo vsi prišli iz mesta, smo si še malo odpočili v Karitasu in ob 21.00 imeli večerjo. Po večerji smo vso posodo umili ter hrano pospravili. Ko smo vse to naredili, smo šli vsak v svojo sobo in se pripravljali za jutrišnji odhod domov v Slovenijo.

7. DAN

Še na zadnji dan smo vstali ob 7.30 in ob 8.00 odšli na zajtrk. Ko smo spraznili sobe in prtljago zložili v kombi, smo se poslovili od vseh profesorjev, ki poučujejo na POLJOPRIVREDNI ŠKOLI ŠUMATOVAC.

Sledila je vožnja proti avtocesti, kjer se je začel pogovor ali gremo v Beograd ali ne. Na koncu smo prišli do dogovora, da v Beograd gremo. Po poti proti Beogradu smo zatisnili oči, da nam je hitreje minil čas. Čez slabo uro in pol smo se le pripeljali v prelepi Beograd. Prva ulica, ki smo jo obiskali, je bila polna raznih restavracij ter se najprej dobro najedli.

Nato smo se odpravili proti Kalemegdanu. Ker pa smo po poti na Kalemegdan videli živalski vrt, smo se vsi skupaj odločili, da si ga ogledamo. Ogled živalskega vrta je trajal 1 uro. Po ogledu živalskega vrta smo se odpravili še na Kalemegdan, kjer je razviden celoten Beograd.

Nato smo si ogledali še glavno ulico v Beogradu, to je ulica Kneza Mihajlova. In to je bil zaključek našega pohoda po Beogradu, zato smo se počasi vračali k kombiju.

A nas je ponovno pričakalo neprijetno presenečenje, saj smo na kombiju imeli polomljeno steklo na sprednjih desnih vratih. Seveda nas je v tistem začelo skrbeti, kaj se dogaja, zato smo takoj pogledali v prtljažnik, kjer smo opazili, da so ukradli en kovček z vsemi oblačili in spominki ter nahrbtnik, v katerem je bil prenosni računalnik in lovska oprema. Ravnatelj je nemudoma poklical policijo. Policisti so ob prihodu popisali, kaj vse je bilo ukradeno ter nas poslali na policijsko postajo. Tam smo čakali vsaj eno uro, da je g. ravnatelj podal izjavo, mi otroci ter dve profesorici pa smo zunaj naredili zasilno okno iz kartona. In naša vožnja v Slovenijo se je pričela komaj ob 16.30.

Na hrvaško-slovenski meji nas je čakalo novo presenečenje, kajti policist, ki bi moral pregledati osebne izkaznice, je sladko spal.

Končno smo le srečno prispeli v Slovenijo.

Zapisal: Žan Kostanjevec

Fotografije: Žan Kostanjevec

Marija Kolmanič Bučar