Poznavanje in gojenje zdravilnih rastlin in dišavnic je znano vse od začetka obstoja človeštva. Gojenje zelišč se je iz srednjeveških vrtov preselilo na kmečke vrtove in na vrtove meščanov. Ugled meščanskih gospodinji se je meril tudi po zelenjavnem vrtu, posajenim z zelišči, saj so gospodinje imele večji privilegij v družbi, če so znale okusno začiniti jedi.

Zdravilne rastline so bile pomembne tudi za lajšanje bolezenskih težav, začimbnice in dišavnice pa so predstavljale pomemben dodatek različnim jedem in pijačam. S pojavom novega obdobja, časa industrijske dobe, so se pojavljali tudi drugi trendi. Ljudje so posegali po umetnih aromah, odpovedovali so se uporabi aromatičnim začimb in dišavnic pri pripravi jedi ter pijač.

V zadnjih letih se opaža trend ponovnega odkrivanja začimb in dišavnic v kulinariki, prav tako pa vedno več ljudi posega po zdravilnih rastlinah za lajšanje lažjih zdravstvenih težav. Poznavanje zdravilnih zelišč, dišavnic in aromatičnih rastlin je pogoj za pravilno uporabo tako v kulinariki kot tudi v zdravilstvu, kozmetiki in drugod.

Zgoraj omenjene rastline so tudi tiste, ki jih lahko kot dodatek vključimo v vsak vrt, na teraso ali v bivalni prostor (kuhinja).

Ekološko zavest lahko povečamo tudi s pravilnim gojenjem in uporabo svežih zelišč in dišavnic ter z uporabo zdravilnih zelišč pri samozdravljenju. S poznavanjem uporabe zelišč si lahko vsak izdela tudi svojo naravno kozmetiko ali prijetno odvračalo za nadležne žuželke.

Za uspešno gojenje in uporabo zelišč ter dišavnic za lastne potrebe in samooskrbo z začimbnicami v domači kuhinji je rastline potrebno poznati, znati gojiti na vrtu, balkonu ali v lončkih ter jih primerno shranjevati (sušiti, zamrzovati, konzervirati v kisu ali olju …).

Pri predmetu pridelava zelišč in gob smo se odločili, da teoretična znanja prenesemo v prakso in si zastavili projekt oz. izziv gojenja, razmnoževanja, oskrbe in spravila nekaterih najpogostejših dišavnic ter zdravilnih zelišč na posestvu BTŠ Maribor.

Dijaki so v šolskem rastlinjaku opravili setve enoletnih dišavnic (vrtni šetraj, bazilike različne vrste in sorte, majaron, pehtran, drobnjak …) in zdravilnih rastlin (pegasti badelj, melisa in meta).

Preizkusili smo se tudi v vegetativnem razmnoževanju, in sicer z deljenjem rastlin (drobnjak, poprova meta …).

Po uspešno opravljeni setvi smo sejančke presadili v večje lončke. Sledila je oskrba sadik do presajanja na gredo na prostem.

Samostojno vzgojene sadike smo presadili na gredo, ki smo jo predhodno temeljno obdelali in pognojili z organskim gnojilom.

Gredo smo pokrili s črno folijo, ki zadržuje vlago in preprečuje rast nezaželenih rastlin. Tako smo imeli čez poletje manj dela z oskrbo rastlin in pletjem.

Predvsem sadike aromatičnih in mediteranskih sadik smo kupili v bližnji vrtnariji.

Dijaki so tako ob delu spoznavali zelišča in dišavnice. Spoznali so tudi rastne in talne razmere zdravilnih rastlin in dišavnic, ki so jih posadili na šolsko gredo, med delom so spoznavali dinamiko rasti in razvoja, znali prepoznati in uvrstiti v ustrezno skupino glede rasti, življenjske dobe, skupine, družine ali uporabe ter načina sušenja …

Rastline na gredi so posajene po skupinah:

- trajna zelišča (žajbelj, sivka, rožmarin, meta, melisa, timijan, materina dušica, origano, drobnjak, luštrek …);

- enoletne dišavnice in začimbnice (majaron, vrtni šetraj, različne vrste in sorte bazilike, koriander, koper, vrtna krebuljica, limonska trava, citronka …);

- enoletna zdravilna zelišča (ognjič, pegasti badelj, boreč …).

Dijaki so spoznali, da lahko z opazovanjem zdravilnih rastlin, aromatičnih rastlin in dišavnic poglobijo in povežejo različna znanja iz biologije, botanike, ekologije, načrtovanja okolja …

Zeliščna greda predstavlja v poletnem času malo biotsko pestrost s svojimi vrstami zelišč in dišavnic, saj lahko na gredi občudujemo lepoto listov (sivka, meta, rožmarina, materina dušica, različne sorte bazilik, origano ...),

plodov (koriander, pegasti badelj, črna kumina …)

in cvetov.

Gojenje zelišč je potekalo trajnostno, sonaravno, brez uporabe zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil.

Gredo smo zasadili konec aprila 2015, nekatere toplotno zahtevne rastline pa so bile posajene v mesecu maju 2015. Rastline so bujno rastle in nas razveseljevale s svojim izgredom. Dijaki so bili ponosni na uspešno opravljeno delo. Projekt je bil opravljen po zastavljenem načrtu.

Uporabne dele rastlin smo posušili ali pa smo jih namočili v olje, žganje ali kis.

Z izdelke iz dišavnic in zelišč, ki smo jih pridelali na šoli, smo se predstavili na tradicionalni šolski razstavi meseca septembra 2015, pa tudi ob drugih priložnostih, ki so povezane s promocijo naše šole.

V razstavnem prostoru sejma Flora 2016 smo v mesecu marcu 2016 razstavni prostor namenili temi zeliščarstva.

Na BTŠ Maribor želimo z zeliščarstvom ohraniti odnos do narave, spodbujati uporabo naravi, okolju in človeku prijaznih rastlin ter razvijati zavest gojenja, razmnoževanja in uporabe doma pridelanih rastlin.

V novejšem času se je zanimanje za zelišča izjemno povečalo. Nova odkritja na področju medicinske in kozmetične uporabe zelišč. Pa tudi novi pogledi na njihovo okrasno funkcijo neprenehoma bogatijo naše znanje o njih. Ta knjiga želi znova povezati najnovejša znanstvena dogajanja in tradicionalno vednost o zeliščih ter odkriti, kje in kako vam lahko tako doma kot pri delu olepšajo in popestrijo življenje. Upam, da vas bodo moji praktični preizkušeni nasveti spodbudili k odkrivanju ponekod le bežno nakazanih novih možnostih, ki jih ponuja neizčrpna zakladnica narave.

Obnovljeno zanimanje za zelišča sega na različna področja. Oživljanje kulinarične umetnosti je v veliki mer povezano z gnojenjem in uporabo svežih zelišč, medtem ko imajo v mnogih neevropskih kuhinjah neobičajne aromatične mešanice že tradicionalno veljajo. Po drugi strani želja po polnovredni hrani ter uveljavljanje alternativne medicine in ekološke zavesti prav tako povečujejo pomembnost zelišč. Tudi bojazen pred stranskimi učinki nekaterih modernih kemičnih pripravkov povečuje povpraševanje po zeliščni kozmetiki, barvilih in gospodinjskih čistilnih sredstvih. Naposled tudi naša poveča občutljivost najrazličnejše vonjave, ki jih zaznavamo na vsakem koraku, spodbuja željo po prijetnejših dišavah naravnega izvora.

Začimbe so vedno bile pomemben dodatek jedem in pijačam, reševale pa so tudi zdravje in življenje. Čim bolje je bila kaka kultura razvita, tem bolj rafinirano so uporabljali začimbe, tem važnejše so bile dišavne začimbnice tudi kot trgovsko blago.   V 18. In 19. Stoletju so postale kuhinjske začimbnice spet zelo priljubljene. Čim bolj rafinirano je znala kaka kuhinja uporabljati začimbe, tem večji je bil ugled meščanske gospodinje; kuhinjski vrt z zelišč je morala imeti vsaka gospodinja. Na začetku 20. Stoletja so to navado spremenili. Stari običaji niso več ustrezali prihajajoči industrijski dobi. Zaradi blagodejnih odkritij medicine se je zdelo, da so zdravilna zelišča odveč; tako so se ljudje odpovedali tudi aromatičnim začimbnicam v kuhinji. Pred nekaj leti pa so ponovno odkrili slastne značilnosti začimb in se jih na novo učili uporabljati.

Zapisala: Helena Slivnjak Ramuta

Fotografije: Helena Slivnjak Ramuta