Urniki in nadomeščanja |
Urnik malice |
Kontakt |
|
Vrbanska cesta 30 2000 Maribor |
Telefon: (02) 235 37 00 E-pošta: info@bts.si |
Dne 6. 11. 2015, smo se učenci 3.A in 4.A, smer naravovarstveni tehnik, zbrali pred Račjim dvorom, kjer smo počakali na avtobus. Ko je le-ta prispel, smo dijaki nemudoma stekli do njegovih vrat, v upanju, da bi zasedli najboljše sedeže.
Kmalu potem, ko smo preverili prisotnost dijakov, smo se odpravili proti naši prvi destinaciji – center GEN Energija v Krškem.
Ko smo prispeli, smo bili že vsi pošteno lačni, zato smo si pred vstopom v center, privoščili kratek odmor za malico. Po malici smo vstopili v sam center, kjer so nas prav toplo sprejeli. Kmalu po našem prihodu, je bil z nami vodič Garsia, ki je po poklicu profesor fizike in prihaja iz Splita. Njegovo vodenje, predavanje in razlaga stvari je bilo zelo zanimivo in kar nekajkrat smo se mu iz srca nasmejali.
Garsia nas je, potem ko se nam je predstavil in podal nekaj napotkov in nasvetov, popeljal po prostorih interaktivnega multimedijskega centra GEN. Vodenje smo začeli z ogledom kratkega videa o jedrski energiji in ugotovili, da je sevanje in radioaktivnost pravzaprav vsepovsod okoli nas.
Če ne bi bilo radioaktivnosti, naše življenje na Zemlji sploh ne bi obstajalo. Sevanje prihaja iz vesolja, največ prav od naše velike rumene žoge, ki nas vsako jutro prebudi v nov dan, sevanje prihaja iz globin Zemlje, od rastlin, živali, nenazadnje celo nas samih. Na nastanek sveta je v veliki meri vplivalo tudi razpadanje radioaktivnih snovi, kot sta npr. radij in polonij.
Po ogledu filma, pa se je začelo pravo raziskovanje. Garsia nam je predstavil nekaj prav presenetljivih podatkov o jedrski energiji. A preden je začel predavati o jedrski energiji, nam je pokazal dva grafa. En je predstavljal porabo električne energije po svetu, drugi pa je prikazoval kako izgleda poraba električne energije v Sloveniji skozi dan.
In če se vrnemo k jedrski energiji. Ste vedeli da oddajajo termoelektrarne v ozračje izjemno večjo mero škodljivih radioaktivnih snovi, kot pa jih odda jedrska elektrarna? Zanimiva je tudi primerjava med termoelektrarno na tekoče gorivo, termoelektrarno na premog in jedrsko elektrarno v tem, koliko goriva potrebujejo za 8 ur delovanja z elektrarno moči 686 MW.
Podatki pa so naslednji:
Prav presenetljivo, kajne?
Nato smo prispeli v del centra, kjer smo si lahko ogledali delovanje hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, sončnih elektrarn…
Preizkusili pa smo se lahko tudi v zanimivi interaktivni igri, v kateri smo za en dan postali upravitelji vseh vrst elektrarn v Sloveniji, ter najti pravo razmerje uporabljanje vseh teh na tak način, da ob koncu dneva nismo imeli izgube in da nismo spustili preveč emisij v ozračje in okolico.
Zatem pa smo si ogledali velik globus naše Zemlje, na katerem so se prikazovali najnovejši podatki, ki so jih odkrili strokovnjaki pri NASI in ki se tičejo podnebnih sprememb in človeškega vpliva na okolje. Garsia nam je dal nekaj res življenjsko pomembnih naukov in nasvetov na tej točki. Najpomembnejši je vsekakor, že nam vsem dobro poznan, rek »Dokler se ne bomo resnično začeli truditi v tej smeri, da bi naredili nekaj dobrega in koristnega za naš svet, nam ne bo uspelo. Kajti stopiti moramo skupaj in ne čakati do takrat, ko bo že prepozno in potem poskušati z vsemi močmi rešiti situacijo. Kajti ZDAJ je čas za spremembe. Ne jutri in ne čez nekaj desetletij, ko bo izumrlo že stotine živalskih vrst in ko bodo ledeniki že skoraj popolnoma izginili, ampak DANES.« To je verjetno kar marsikateremu izmed nas dalo misliti.
Ena izmed naših naslednjih postaj je bila tudi velika maketa jedrske elektrarne, ki je prikazovala vse njene obrate. Garsia nas je na tem mestu zopet presenetil z novim zanimivim podatkom, in sicer, da jedrske elektrarne hranijo svoje odpadke iz proizvodnje v posebnih sodih, katere nato zakopljejo na mestu, ki ga imajo določenega prav za ta namen, zelo globoko pod zemljo. Tam jih nato hranijo približno 300 let in po tej dobi so ti odpadki nenevarni.
Naša zadnja postaja pa je bila eksperimentalnica, ki se je nahajala v kletnih prostorih. Prvo smo imeli pri raziskovanju proste roke, nato pa smo nekaj poskusov naredili še skupaj z Garsio. Pri teh ni manjkalo niti telovadbe niti naelektrenih las.
Garcii smo se po končanem ogledu zahvalili, nato pa smo že hiteli proti gradu Podsreda.
Grad Podsreda, znan tudi kot »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«, leži v Kozjanskem parku. Vodička nas je sprejela na grajskem dvorišču, kjer nam je tudi na kratko predstavila zgodovino samega gradu, nato pa nas je popeljala po posameznih prostorih gradu, kot so npr. obnovljena grajska kuhinja, grajska ječa in grajska kapelica, ki pa je zaenkrat še v stanju prenavljanja.
V gradu so imeli postavljenih tudi kar nekaj razstav, npr. razstavo mineralov, v sobi steklenih mojstrovin pa smo si lahko ogledali kar nekaj izdelkov glažutarstva.
V severnem palaciju, v najstarejšem delu gradu je na ogled stalna slikarska razstava slovenskega umetnika Franceta Slane “KO IGRA TRENUTKA POSTANE BREZČASNOST”. Na njegov delih so bili najpogostejši motivi ribe, petelini in mačke.
V južnem palaciju pa smo si lahko ogledali zgodovino svete Eme, o katere življenju in delu pričajo številne legende.
Po ogledu gradu, smo si ogledali še kratek film o Kozjanskem parku, nato pa smo se odpravili proti domu.
Žal si nismo mogli ogledati zeliščnega vrta samostana Olimje in čokoladnice, ker smo se v centru GEN, zaradi zanimive predstavitve, zadržali predolgo. Kljub temu, da se na koncu nismo sladkali s čokolado, smo bili zadovoljni nad tem kar smo videli in upamo, da bodo ekskurzije v prihodnje prav tako zanimive.
Zapisala: Amanda Poplas, 4.aNT
Fotografije: Amanda Poplas in Simon Gračner