Antropogeni vodni ekosistem - Samočistilna šolska mlaka

Zadnja posodobitev 11 July 2015

V letošnjem šolskem letu 2014/15 smo ponovno na novo izdelali šolsko samočistilno mlako, ki se nahaja za šolo v parku.

Namenjena je učno vzgojnim potrebam. Učenci in tudi širša javnost se s tem seznanja z:

razširjenostjo in pomenom vodnih ekosistemov,
evidentiranjem ekološkega stanja vodnih površin,
aktivnim sodelovanjem pri dejavnostih ohranjanja biotske raznovrstnosti pri načrtovanju, izvedbi in monitoringu ukrepov.

Je krajinski element (grajena horizontalna prvina), to je likovni element v parku.

Z ekološkega vidika pa predstavlja obliko pestrosti okolja z značilnimi združbami, prilagojenimi na specifične svetlobne in toplotne razmere ob navzočnosti raznovrstnih kemičnih snovi, ki so naravnega in antropogenega izvora.

Celinski vodni ekosistemi so edinstveni v več pogledih. V celotni hidrosferi predstavljajo zanemarljiv delež, z ekološkega vidika pa so pestra okolja z značilnimi združbami, prilagojenimi na specifične svetlobne ter toplotne razmere in predstavljajo navzočnost raznovrstnih kemičnih snovi naravnega in antropogenega izvora. Abiotska različnost stoječih in tekočih voda določa različnost življenjskih združb, njihovo strukturo in funkcijo. Neposredna povezanost organizmov in procesov v vodnem mediju in usedlinah vsakega vodnega okolja pa zagotavlja celovitost kroženja snovi in energije v vodnem telesu. Dogajanja v kopnih ekosistemih - antropogeni vpliv - usodno vplivajo na spremembe dogajanj v vodnih okoljih. Vplivi prispevnega kopnega okolja pa odločujoče določajo delovanje vodnih ekosistemov, saj preprosto vplivajo na njihove naravne lastnosti. Bremena kopnih eksosistemov postanejo bremena vodnih. Stopnja obremenitve in onesnaženja povsod po svetu narašča, zato je nujen ekosistemski pristop k reševanju okoljskih ter naravovarstvenih problemov, ki pa zahtevajo poznavanje naravnih procesov, razumevanja življenjskih prostorov in pripadajočih življenjskih združb v naravnih okoljih.

RASTLINE, ki smo jih posadili:

1. Acorus calamus - kolmež

2. Alisma plantago aquatica - trpotčasti porečnik

3. Bolboschoenus maritimus - obmorska srpica

4. Butomus umbelatus -kobulasta vodoljuba

5. Calatha palustris - navadna kalužnica

6. Carex elata - togi šaš

7. Carex vulpine - lisičjerepi šaš

8. Cyperus longus - dolgolistna ostrica

9. Eleocharis acicularis - iglasta sita

10. Eleocharis palustris - iglasta sita

11. Filipendula ulmaria - brestovolistni (močvirski) oslad

12. Hippuris vulgaris - navadna smrečica

13. Juncus effusus - navadno ločje

14. Lemna trisulca - trožilnata vodna leča

15. Lythrum salicaria - navadna krvenka

16. Mentha aquatica - vodna meta

17. Menyanthes trifoliate - navadni mrzličnik

18. Myosotis palustris - močvirska spominčica

19. Nuphar lutea - rumeni blatnik

20. Nymphoides peltata - ščitolistna močvirka

21. Ranuculus lingua - velika zlatica

22. Rumex hidrolapathum - konjska kislica

23. Schoenoplectus lacustris - jezerski biček

24. Schoenoplectus mucronatus - ostnati biček

25. Schoenoplectus tabernaemontani - sinjezeleni biček

26. Scipus sylvaticus - gozdni sitec

27. Sparganium erectum - pokončni ježek

28. Typha latifolia - širokolistni rogoz

29. Typha laxmannii - laxmannov rogoz

30. Ceratophyllum demersum - navadni rogolist

31. Elodea canadesis - račja zel (vodna kuga)

32. Myriophyllum spicatum - klasasti rmanec

33. Potamogeton lucens - bleščeči dristavec

34. Utricularia vulgaris - navadna mešinka

35. Hydrocharis morsus-ranae - žabji šejek

36. Spirodela polyrhaiza - navadna žabja leča

37. Marsilea quadrifola - štiriperesna marzilija

38. Matteucia struthiopteris - navadna peruška

39. Pontederia cordata - pontederija

40. Equisetum hyemale var. robustum - zimska preslica-kultivar

PESTROST RASTLINSKIH VRST V VODNEM IN MOČVIRNEM OKOLJU

HIDROFITI - sem spadajo prave vodne rastline, ki za svoj obstoj nujno potrebujejo vodo.

HIGROFITI - rastline, ki za svoj obstoj potrebujejo vlago. Rastejo v močvirnih okoljih, ustrezajo jim vlažna rastišča, lahko pa kljubujejo vsaj krajšemu sušnemu obdobju.

Predstavniki obeh omenjenih skupin so se vsak po svoje fiziološko in ekološko prilagodili na okolje, v katerem rastejo. Med skupinama bi težko potegnilo ostro mejo.

HIDROFITI - nekatere vrste iz skupine hidrofitov so v celoti potopljene v vodi in se oskrbujejo s hranilnimi snovmi in plini preko listov in stebel iz vode. Korenine imajo le funkcijo pritrditve rastline na dno. Cvetijo v vodi, poleg razmnoževanja s semeni, ki zanje ni pomembno, se razmnožujejo še z zimskimi brsti in predvsem vegetativno. Stebla in listi teh rastlin na suhem hitro propadejo.

Nekaj utrinkov iz časa priprave mlake: