V sredo 17.12. 2014 smo s četrtimi letniki programa veterinarski tehnik obiskali Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter Center konjeniškega športa Celje.

Na fakulteti nas je sprejel Matjaž Sagadin. Med sprehodom skozi dvorec smo spoznavali njegovo zgodovino.

Zasnova gradu sega že v 10. stoletje, ko so Madžari zgradili stražarski stolp. Ta jim je nudil prelep pogled po poljih. Nato so k stolpu dogradili še stanovanjski del. Skozi stoletja je nato grad spreminjal svojo zunanjo podobo. V stoletjih se je v gradu menjalo okoli 20 lastnikov. V njem so našli dom plemiči grofje, nune, duševni bolniki.

Fakulteta se je v dvorec preselila leta 2008. Pred tem je bil sedež fakultete na Vrbanski 30 v Mariboru.

Leta 1992 je fakulteta dobila od splošne bolnišnice Maribor posestvo, iz Dvorca pa se je leta 2003 izselila psihiatrija. Tako je fakulteta dobila idealno priložnost za raziskovalno in izobraževalno delo.

Obnovili so dvorec, mu dogradili prizidek, obnovili vilo ob dvorcu. V stare stene so vdihnili pridih sedanjosti. Uredili so tudi mansardo, kjer so raziskovalni laboratoriji.

Pod dvorcem so zgradili tudi kotlovnico, kjer ogromen kotel na sekance skrbi za ogrevanje celotnega poslopja.

Posestvo ima okoli 220 ha gozdov, 60 ha njiv, 8 ha botaničnega vrta, 20 ha vinogradov, 60 ha sadovnjaka. Na posestvu je zaposlenih 40 ljudi, nekaj dela pa opravijo tudi študentje.

V predavalnici s čudovitim pogledom na posestvo, so nam predavatelji predstavili študijske programe, ki jih izvajajo.

Profesor dr. Škorjanc Dejan nam je predstavil program Živinoreja.

Živinoreja, kot del kmetijstva v slovenskem prostoru, predstavlja zelo pomemben dejavnik pridelave zdrave in varne hrane, ohranjanja in vzdrževanja kulturne krajine ter poseljenosti, še posebej hribovitega dela Slovenije.

Nosilec živinorejske dejavnosti pridobi specializirano znanje s področja tehnologij, tako intenzivnih kot tudi ekstenzivnih sistemov, načinov pridelave krme za živali s travinja in njiv ter znanj s področja varovanja okolja. Vsa tehnološka znanja so povezana tudi z ekonomiko reje.

Profesor dr. Bavec Franc nam je predstavil programa Agronomija, in Ekološko kmetijstvo.

Program agronomija omogoča študentom pridobiti vsa potrebna strokovna in nekatera temeljna znanja s področja okoljevarstva, sodobnih tehnik pridelave, trženja in osnov varnosti hrane, pridelane na njivah in v zaščitenih prostorih ter pridelave in trženja okrasnih rastlin. Študij prav tako omogoča usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju.

Ekološko kmetijstvo je sestavni del programov razvoja podeželja in ima poleg gospodarsko – kmetij­skega pomena tudi širši okoljski in družbeni pomen. Omogoča ohranjanje kmetij na kmetijsko manj ugodnih območjih, z novimi produkti širi ponudbo v okviru kmetij in živilsko predelovalne industrije ter zagotavlja živila v najvišjem kakovostnem razredu. V povezavi s turizmom se umešča v aktualne razvojne trende 21. stoletja.

S študijskim programom »Ekološko kmetijstvo« bodo študenti usposobljeni za uspešno delo in prilagajanje novim potrebam in trendom v kmetijstvu, kjer je vse večji poudarek na trajnostnemu razvoju, uvajanju okolju in potrošnikom prijaznejše pridelave hrane, ohranjanju biotske raznovrstnosti, poseljenosti podeželja, iskanju novih tržnih priložnosti, povezavi kmetijstva s turizmom. Ekološko kmetijstvo je v primerjavi z ostalimi oblikami kmetijstva še posebej raznovrstno in temelji na krogotoku snovi in energije v sistemu tla – rastline – živali – človek. Ekološki pridelki in živila pa so vrhunske kakovosti in zlasti notranje kakovosti, kar jim daje še posebno vrednost, ki jo priznava tudi tržišče.

Profesor dr. Lakota Miran nam je predstavil program Biosistemsko inžinirstvo. Biosistemsko inženirstvo je prvostopenjski študijski program, ki temelji na interdisciplinarni povezavi različnih naravoslovno-tehničnih ved, od strojništva, biologije in kmetijstva, do genetike, matematike, računalništva, robotike, elektronike in avtomatizacije procesov.

Profesor dr. Stanislav
Tojnko nam je poleg programa Vinogradništvo, Vinarstvo in sadjarstvo predstavil tudi univerzitetni program Agrikultura in okolje.

Pri univerzitetnem študiju Agrikultura in okolje je velik poudarek na temeljnih vedah kot so matematika, kemija, statistika, mikrobiologija, biologija celice, botanika, fiziologija z anatomijo domačih živali, fiziologija rastlin, genetika in ekologija. Vertikalna povezanost predmetov omogoča nadgradnjo v drugem letniku študija z vsebinami, ki študentom omogočajo razumevanje rastlinske pridelave in živinoreje, le-ti sta nadgrajeni s specialnimi strokovnimi predmeti.

Po izčrpni predstavitvi fakultete in njenih programov smo se odpravili proti Celju. Tu smo si ogledali Center konjeniškega športa Celje. Direktorica Nika Bosio nam je predstavila dejavnosti centra.

V centru so nastanjeni športni konji. Večino svojega časa preživijo v svojih boksih, kjer jim je omogočeno maksimalno udobje. Trening se izvaja v zunanjem jahališču in v pokriti jahalnici.

V samem centru prirejajo tudi tekme. Tekme Svetovnega pokala v notranji areni ne pomenijo le prvovrstne promocije države in prepoznavnosti konjeništva v Sloveniji, temveč tudi družabni, turistični in poslovni dogodek, ki združuje ugledne in uspešne posameznike, gospodarske družbe in institucije. Tekmovanje spremlja popestritveni program, kot so prikaz Western jahanja, nastop Lipicancev in prikaz dresurne ježe. Dogodek na katerem se pomeri okoli 300 konj s celega sveta, redno obiskujejo veleposlaniki, konzuli in drugi visoki predstavniki družbe. Centru nudijo začetne, nadaljevalne in individualne tečaje rekreativnega, preskakovalnega in dresurnega programa. Tečaji potekajo v majhnih skupinah (2 do 4 jahači).

Gospa Bosio nam je predstavila tudi zdravstvene težave tekmovalnih konj. Najpogostejše so poškodbe in kolike.

Jahači, ki želijo uspeti v tem športu morajo vložiti vanj veliko truda in dela, zato tekmuje več deklet kot fantov.

Zanimivost centra so tudi mini ameriški poniji. Z selekcijo so rejci uspeli ustvariti konja, ki ima enaka anatomska razmerja ko velik konj, a v pomanjšani obliki.

Po ogledu centra in prikazu življenja konja športnika smo se z različnimi vtisi odpravili proti domu.

Zapisala: Kristina Dolinar Paulič

Fotografije: Kristina Dolinar Paulič