Ptujsko jezero

Ptujsko jezero je bilo zgrajeno leta 1979 za potrebe akumuliranja vode za obratovanje HE Formin. S 4,1 km² površine je največje stalno jezero v Sloveniji. Zaradi izrednega pomena za prezimujoče in seleče se vodne ptice ima v slovenskem sistemu dela reke Drave osrednje mesto. Reka Drava je edino območje v Sloveniji, kjer se redno pojavlja vsaj 20.000 vodnih ptic, Ptujsko jezero pa ob tem predstavlja pomemben delež. Na jezeru je bilo skupaj zabeleženih 132 vrst vodnih ptic, kar je tri četrtine vseh vrst te skupine ptic, ugotovljenih v Sloveniji.

Slika 1: Ptujsko jezero.

Vir: https://spodnjepodravje.si/ptujsko-jezero-bo-jutri-v-ospredju/

Jezero sestavlja odprta vodna površina, ki je razdeljena v več odsekov. Odsek, ki se drži južnega nasipa je namenjen varstvu narave, predvsem tukaj gnezdečih ptic, celotno območje pa uvrščamo v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000 - območij državnega in mednarodnega pomena za ohranjanje narave.

V zimskem obdobju se na jezeru pojavlja večje število ptic, ki se priselijo iz območij severne in vzhodne Evrope. Tako na Ptujskem jezeru redno prezimuje 10.000 do 15.000 vodnih ptic, ki pripadajo do 40 vrstam. Med najbolj številčnimi so mlakarica, liska, kormoran, čopasta črnica in rečni galeb, jezero je tudi najpomembnejše prezimovališče malega žagarja, velikega žagarja in zvonca pri nas.

Slika 2: Zvonec (samec)

Slika 3: Mali žagar, zgoraj samec, spodaj samica

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zvonec_(ptica)

Ptujski otoki in gnezdenje

Na Ptujskem jezeru zaradi neporaščenih asfaltnih brežin gnezdi relativno majhno število vodnih ptic, vendar je to za nekatere izmed njih edina ali pa najpomembnejša lokacija v Sloveniji. V času gnezditve so ključnega pomena otoki in druge podobne strukture na jezeru, kjer gnezdijo kolonijske gnezdilke, in sicer navadna čigra, rečni galeb in črnoglavi galeb. Ptujsko jezero predstavlja edino gnezdišče črnoglavega galeba pri nas, za navadno čigro pa je to območje najpomembnejše.

Slika 4: Navadna čigra

Slika 5: Črnoglavi galeb

Vir: https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/ptici/galebi/crnoglavi-galeb

Mali otok je nastal ob zalitju jezera. Ker se je začel hitro zaraščati so prostovoljci DOPPS leta 1980 prvič izvedli delovno akcijo čiščenja zarasti, ki poteka še danes. Pozimi leta 2004/05 je na predlog DOPPS-a bil zgrajen Novi otok, ki se je zaradi osnove iz mulja prav tako hitro začel zaraščati, danes ta otok kosijo, vrbo na obrobju pa žagajo. Prodnata otoka sta bila na jezeru zgrajena leta 2014 in sta približno enake velikosti, skupaj merita 2000 m². Navadne čigre so na prvem prodnatem otoku začele gnezditi že naslednje leto po izgradnji, medtem ko so rečni galebi tu začeli gnezditi leta 2016. Na daljnovodnih podstavkih gnezdi le rečni galeb, in sicer od leta 2004.

Slika 6: Prodnati otok

Slika 7: Daljnovodni podstavek

Vir: https://www.ptice.si/oznaka/otoki/

Čiščenje zarasti in ohranjanje gnezdišč

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo reke in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Zaradi različnih ukrepov za ohranjanje gnezdišč, kot so preprečevanje zaraščanja otokov, zaščita mladičev na daljnovodnih podstavkih in izgradnja novih otokov, je omogočila ohranitev navadne čigre na Ptujskem jezeru. Tako je število gnezdečih parov s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem letu. Največ gnezdečih parov je bilo zabeleženih v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih poleg že omenjenih navadnih čiger, gnezdilo še 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Delovna akcija čiščenja zarasti na otokih Ptujskega jezera, je potekala v soboto, 25. 9. 2021. Akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev, med njimi tudi 4 dijaki naše šole, in sicer programa naravovarstveni in veterinarski tehnik, skupaj z njihovo mentorico. Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S tem bomo omogočili uspešno gnezdenje navadnih čiger in drugih vrst ptic tudi v naslednjem letu.

Spodaj še nekaj utrinkov iz akcije.

Zapisala: Vesna Pirnat