Letošnji zaključek šolskega leta je malo drugačen od prejšnjih. Zaradi pojava virusa COVID-19, smo že v mesecu marcu zaključiti izobraževanje v klasični obliki in prešli na izobraževanje na daljavo, od doma.

Pri tem smo se vsi naenkrat znašli v novi situaciji, ko smo morali prilagoditi način dela in se pripravljati na nove oblike izobraževanje. Gotovo ni bilo lahko. Kljub vsemu pa smo uspešno zaključili šolsko leto ter uspešno izvedli poklicno maturo in zaključni izpit. Čestitke vsem udeležencem za uspešno opravljeno delo, čestitke za uspeh, ki ste ga dosegli; četudi morda z njim niste najbolj zadovoljni.

V življenju je veliko priložnosti za doseganje uspehov in ciljev, ki smo si jih zadali.

Ob zaključku pouka bi ob drugačnih pogojih imeli skupno zaključno proslavo, s katero bi obeležili državni praznik DAN DRŽAVNOSTI, se poslovili do jeseni in si zaželeli prijetne počitnice. Kljub vsemu, VESELE POČITNICE !

Namesto skupne proslave, pa nekaj besed v nadaljevanju o prazniku DAN DRŽAVNOSTI, ki ga praznujemo 25. junija.

Vse dobro in vidimo se v jeseni!

Anton Krajnc, ravnatelj

25. junij - Dan državnosti

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 25. junija. Ta dan je v Sloveniji dela prost dan. Obeležujemo spomin na 25. junij, leta 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna.

Na ta dan je bil sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S slednjo je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ na ozemlju Slovenije, priznala obstoječe meje SR Slovenije kot državne meje, zagotovila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb.

Kratek zgodovinski pregled:

V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami.

Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo, ki je bila končana 3. julija 1991.

Hkrati z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Zaradi vojaškega posredovanja jugoslovanske strani in odločnosti, s katero je Slovenija branila pravico do samoodločbe, je njen mednarodni ugled naglo rasel.

Tudi v tujini so na osamosvajanje demokratične države gledali z večjimi simpatijami. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo.

Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.

15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države in 22. maja 1992 je Slovenija postala 176. članica OZN.

Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava. 3

Skratka, na dan, 25. junija, smo Slovenci dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katere so naši predniki umirali, so postale resničnost.