1. dan - Hamburg spet smo tu!

Nedelja, 5.00. Za koga ura, ki je še namenjena spanju, za nas pa novi skupni izzivi s prijatelji iz Hamburga.  

Začetek: Račji dvor, dva kombija, dva šoferja, devet deklet, pet fantov in dva učitelja spremljevalca. In zgodba se je začela.

Nedelja, 5.30 – Dramlje: eden od kombijev se upre že na začetku naše poti. Nadaljevanje vožnje prekine lučka, ki na armaturni plošči opozorilno naznani, da motor štrajka.

Nedelja, 6.02 – še vedno Dramlje. Premeščanje v drugi kombi. Šoferja pritisneta na plin in z najvišjo dovoljeno hitrostjo se usmerimo proti Benetkam. Pred Benetkami se »utrga« še oblakom, v daljavi pa že uzremo letališče Marco Polo. Na srečo je toliko nad gladino morja, da ni poplavljeno, kot so Benetke.

Hitro pograbimo prtljago, saj je ostalo le malo časa do vzleta. Še posebej je nestrpna peterica novincev, ki bo prvič poletela z letalom.

Kot bi trenil, smo med oblaki in tudi nad njimi.

Sledil je miren let z malo potresevanja (turbulence ali pretiran strah novincev) in že smo se »prilepili« na trda tla pristajalne steze v Hamburgu. Le še prtljago vzamemo in tudi naši gostitelji nam že mahajo v prisrčen pozdrav.

Koordinatorka Mai Deecken poparčka dijake, ki bodo prihodnjih sedem dni preživeli skupaj. Letos so se namreč gostitelji odločili, da bodo naši dijaki stanovali pri družinah njihovih dijakov. Zagotovo nova izkušnja za vsakogar. Je pa to odlična priložnost, da se bolje spoznajo, predvsem pa utrdijo vezi in znanje tujega jezika.

Na vlaku, ki nas je popeljal do Rissna, so se že začela tkati prva prijateljstva. So eni, ki zelo hitro vzpostavijo stik, drugi potrebujejo nekoliko več časa. Na poti proti Rissnu nas zapuščajo že prvi dijaki, z večino od njih se poslovimo na železniški postaji. Vsi so dobili tople gostitelje. Mai mora poskrbeti le še za učitelja. Sprehodimo se do hotela Haus Rissen, ki nama bo nudil varno zavetje v prihodnjih dneh.

Potem pa večerja v mestu, povratek v hotel in le še kratek lahko noč vsem!

 

2. dan - Naj se projekt prične.

Naše druženje se je pričelo ob 8.00. Veseli smo bili, da se vsi dobro počutijo pri svojih gostiteljih. Odličen začetek!

Za še boljši prvi vtis smo se najprej predstavili drug drugemu.

Nato pa so se dijaki razdelili v dve skupini. Z igro, ki meri na socializacijo, so se dijaki preizkusili, kako in koliko se znajo dogovarjati in sodelovati.

V prvi igri so morali dijaki prečkati oder samo s pomočjo lesenih kvadrov, ne da bi smeli stopiti na tla. Na vsakem od njih je moral stati vsaj en dijak, v nasprotnem primeru se je kvader izločil.

Pri drugi igri pa so morali dijaki s pomočjo delov žleba prenesti žogico za namizni tenis do določene točke.

Pri obeh igrah se je pokazalo, kako pomembna je medsebojna komunikacija.

Po uvodnem ogrevanju so se dijaki, ki bivajo skupaj, še fotografirali.

Sledil je kratek ogled šole.

Ob 9.00 se je polovica dijakov odpravila v delavnico k ravnatelju Classu Grotu. Cilj, ki so ga zastavili v delavnici, je bil naravnan na pripravo in postavitev solarnih modulov za proizvodnjo električne energije s pomočjo sonca. Dijaki so morali pripraviti betonske kvadre, na katere so kasneje privili železno konstrukcijo, v katero so potem vpeli konstrukcijo solarnih modulov.

Za betonske kvadre je bilo potrebno najprej pripraviti lesene okvirje,

v katere so potem ulivali beton.

Za izdelavo železne konstrukcije je bilo potrebno najprej izdelati železne V-profile in železne plošče, jih potem zbrusiti in priviti.

Druga skupina je poslušala razpravo o sončni energiji, nato pa so se lotili različnih poskusov na to temo. Merili so napetost, ki so jo oddajale sončne celice v različnih pogojih: ko so bile pokrite ali delno pokrite. Sledila je simulacija, če jeseni celice prekrije listje in če je na sončne celice priključen uporabnik energije. Dijaki so z zanimanjem opazovali spremembe na merilcu in jih skrbno zapisovali na delovne liste.

Po končanem dopoldanskem delu je sledilo kosilo, po njem pa smo se eni odpravili na ogled mestnega središča.

Hamburg je zanimiv še posebej po svoji arhitekturi: je lep primer, kako je mogoče združiti staro in novo – povsem nove stavbe sploh ne delujejo moteče med starimi.

Pot smo začeli na postaji Jungfernstieg in jo nadaljevali z ogledom jezera Alster, ki je nekoč služilo kot rezervoar pitne vode za mesto, zdaj pa je priljubljena turistična točka,

potem pa Rathaus (mestna hiša),

cerkev sv. Petra (najstarejša cerkev v Hamburgu),

Chilehaus (z opečno fasado in obliko ladje),

glavno pošto, enega od številnih kanalov, ZitronenJette (dobrotnica, ki je z limonami reševala otroke pred skorbutom),

srednjeveško ulico z hišo, ki je edina »preživela« grozovit požar leta 1842,

končali pa v cerkvi sv. Mihaela s prekrasno notranjostjo, kjer še posebej izstopajo orgle in oltar.

V predelu Landungsbrücken smo se sprehodili skozi 426 metrov dolg Elbe Tunnel, ki povezuje centralni del Hamburga z doki. Tunel še vedno množično uporabljajo pešci, kolesarji in vozniki avtomobilov.

Ker se nam je vse bolj oglašala lakota, smo jo potešiti s klasično hamburško kulinarično posebnostjo, to je s priljubljenim currywurstom.

Po vsem tem nas je domov odpeljal vlak!

 

3. dan - Projekt je v polnem teku.

In že je tu tretji dan. Ker so dijaki v ponedeljek celo prehitro opravili delo, so nam gostitelji namenili eno uro več spanja. Zato smo se zbrali šele ob 9.00. Tokrat sta se skupini zamenjali.

Tudi druga skupina je imela možnost, da pokaže praktične spretnosti. Pri Classu Grotu so ponovno mešali beton in izdelovali betonske nosilce,

žagali, vrtali in privijali železno konstrukcijo ter pripravili aluminijaste nosilce za sončne module.

Pri delu so pokazali veliko spretnost, pa čeprav večina tega še nikoli ni počela. Končni izdelek je bil videti zelo skrbno izdelan, vendar so do predstavitve morali zmontirati še tri module.

Druga skupina je pri prof. Michaelu Schendelu spoznavala osnove o sončni energiji. S filmom, ki ga je posnel dijak Clemens, nas je seznanil, kako s pomočjo sončne energije in silicijevih ionov nastaja električna energija. Sledile so vaje, na katerih so dijaki merili električno napetost in električni upor. Ob zaključku so morali izračunati še električno moč.

Po kosilu sta si skupini ogledali različne predele Hamburga. Prva se je odpravila v središče mesta,

druga pa je raziskovala zunajsrediščne predele Hamburga, kot npr. Blankenese, to je bogati predel s številnimi starimi, lepo urejenimi hišami.

Po utrudljivi hoji po mestu sta se kar prilegla vožnja z vlakom in počitek.

 

4. dan - Reševanje šolskega posestva oz. kako preživeti v temi.

Na poti v šolo smo se vseskozi ozirali v nebo, saj smo imeli ta dan rezerviran za delo na šolskem posestvu: žal brez njihovih dijakov.

Na posestvu nas je že pričakala Paulina, ki je letos postala nova skrbnica posestva. Takoj smo opazili, da jo čaka težka naloga, saj je zemljišče zelo zanemarjeno.

Zadnji, ki so kaj počeli na njem, so bili verjetno naši dijaki, ko so bili preteklo leto na izmenjavi. Kljub zaraščenosti dela zemljišča in pomanjkanju primernega orodja smo se takoj zavzeto lotili dela in pokazali, kako je mogoče s par delavnimi dijaki ponovno urediti prostor. Pokosili smo velik del površine, jo pograbili,

obrezali sadno drevje,

opleli kamnito in visoko gredo,

porezali grmovnice, očistili del, kjer raste slovenska trta in izdelali štiri grede, na katere bodo spomladi posadili jagode.

O akciji lahko samo rečem: »Dekleta in fantje, res ste se izkazali. Ponosen sem na vas.«

Enako je menila tudi Paulina, ki ni mogla verjeti, koliko zmorejo slovenske »pridne roke«, ko se ogrejejo za delo. Med tem so Biljana, Klara in Nastja pripravljale plakate za sobotno tržnico, na kateri smo predstavili naš projekt.

Popoldne smo se skupaj z nemškimi dijaki odpravili do Landungsbrückna. Sprehodili smo se skozi tunel pod reko Elbo.

Na drugi strani reke se je razkril lep, a rahlo megljen pogled na mesto.

Tu se je začel Selfie Relly. Dijaki so morali poiskati šest mestnih znamenitosti in na njih posneti selfije. Glede nato, da smo že temeljito prekrižarili mesto, ni bilo težko najti cerkve sv. Mihaela,

Elpphilharmonie (Elfi), mestne hiše (Rathaus),

Chilehaus, Speicherstadt (nekdanje skladišče začimb)

in Dialog im Dunkeln.

Cilj Selfie Rellyja je bil v izhodišču naše naslednje skupne dejavnosti. To je prostor, od koder te slepi ljudje popeljejo na sprehod v popolno temo. Skušali smo se vživeti v njihovo vlogo in tako tudi sami občutiti, s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju. V temi smo morali prečkati most, cesto, obiskati mesto, stanovanje, odpeljali smo se na izlet z ladjo, obiskali tržnico, bar, in drugo. V pomoč nam je bil samo njegov glas, palica za slepe in različni zvoki iz okolice.

Vsi smo se strinjali, da smo doživeli neponovljivo izkušnjo. Še posebej pa nas je navdušil vodič, ki kljub slepoti od rojstva ni izgubil smisla za humor, redno igra tenis in vadi taekwondo. Končal je tudi študij sociologije. Za cilj si je postavil delo z otroki na šoli.

Lahko samo čestitamo! Dan smo zaključili v restavraciji Andronaco.

 

5. dan - Za nekatere prost dan za druge pa dan, namenjen spoznavanju podjetništva v 5. razredu.

Četrtek je bil nekoliko poseben dan: vsaka skupina je bila na svojem delu mesta. Ena se je odpravila v Escape room, druga na ogled mesta, naju spremljevalca pa je Mai povabila, da se ji pridruživa v njenem razredu. Odločila se je, da bo z učenci za sobotno tržnico izdelovala sveče iz odpadnega olja. Je pa četrtek namenila pogovoru o organizaciji jesenske tržnice, prodaji, pristopu do kupcev, recikliranju in uporabi odpadnega olja za sveče.

Marsikdo bi se vprašal zakaj, ko pa v trgovinah lahko kupimo zelo poceni parafinske sveče. Razlog je seveda ekološke narave.

V razpravo je vključila tudi pereč problem pridelave palmovega olja, ki ga najdemo v več kot 50 odstotkih izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo v kuhinji in v osebni negi.

Otroci so o tej temi razpravljati v dvojicah ali skupinah. Še posebej zanimiva je bila demonstracija prodaje na tržnici, v dvojicah pa so morali predstaviti pogovor med kupcem in prodajalcem.

Medtem je del naših dijakov skupaj z gostitelji obiskal Escape room, druga skupina pa se je sprehodila po mestu in se od tam odpravila do St. Paulia, kjer je obiskala zabaviščni park Hamburger DOM.

Popoldne pa sva se učitelja odpravila na ogled mestne četrti Altona. To je zgodovinsko izjemno zanimiv del Hamburga, ki je bil vse do leta 1864 samostojno mesto.

Ta del sva obiskala tudi z namenom, da obiščeva trgovino sFachl, ki od letos naprej prodaja vino in bučno olje naše Biotehniške šole Maribor. Lastnik in kupci so navdušeni nad našimi izdelki. Verjamem, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje, vezano pa je prav na projekt Erasmus+, kar je še en dokaz več, kako lahko uspešen projekt preraste svoje okvire.

 

6. dan - Loteva se nas predtržnična mrzlica.

Delovni del izmenjave se počasi približuje koncu. Petek je bil zato namenjen pripravi na sobotno tržnico. Ker smo že pripravili sončne module za montažo, je bilo potrebno pripraviti le še plakate, s katerimi smo predstavili projekt in ekipo na tržnici. Za plakate so poskrbele: Biljana, Klara in Nastja.

Gabrijela, Katarina, Mojca in Urška so petošolcem pomagale pri pasterizaciji jabolčnega soka,

Patrik, Tadej in Timotej pa pri polaganju tlakovcev.

Alen, Ivan, Lilijana in Minea pa so sodelovali v skupini, ki je pripravljala jedilnik za sobotno še zadnjo večerjo v Hamburgu.

Spremljevalna učitelja sva sodelovala pri izdelavi slovenskih svečk iz odpadnega olja. Mai je pri izdelavi uporabila tudi slovenski proizvod Oilright.

Popoldan je bil namenjen drsanju na drsališču Planten un Blomen. Dijaki so kljub nižjim temperaturam na ledu zelo uživali.

 

7. dan - Jesenska tržnica je tu.

Sobotni dopoldan je bil namenjen jesenski tržnici, ki je potekala na šoli v Rissnu.

Naša ekipa se je predstavila s projektom Let it rain. A Solar Powered Irrigation System Built by Students. Še posebej so ljudi pritegnili sončni moduli, ki smo jih pripravili v okviru projektne delavnice.

Z veseljem pa smo si ogledali še izdelke in predstavitve drugih razredov.

Patrik se je preizkusil tudi v nogometu, kar ni bilo nič nenavadnega, saj se je moral ogreti za nogometno tekmo med HSV in Dynamom iz Dresdna.

Patrik, Timotej in gostitelj Paul so na tekmi zelo uživali. Da so se naši dijaki zelo udomačili v Hamburgu, je pokazal Patrik: »Naši so zmagali z 2 : 1!«

Popoldne smo spet raziskovali vsak svoj del Hamburga. Zvečer pa so nas Lilijana, Alen, Annika, Clemens, Hendrik, Leif in drugi pogostili z okusno večerjo. Seminina mama pa je pripravila odlično sladico.

Po večerji so se dijaki odpravili v Paulov in Clemensov dom na poslovilno zabavo in tako zaokrožili bivanje v Hamburgu.

 

8. dan - Nasvidenje Hamburg. Se vidimo naslednje leto.

Dopoldan je bil namenjen še zadnjemu druženju z nemškimi gostitelji.

Ob 15.00 pa je sledilo slovo od prijaznih domačinov: vožnja do letališča, čakanje na letalo, let do Benetk in nato vožnja s kombiji nazaj v Maribor.

 

Za konec.

Izmenjava dijakov s šolo v Hamburga je ponovno uspela. Dijaki so bili navdušeni, kar je najpomembneje. Glede na to, da bi se vsi radi še enkrat vrnili, zagotovo ni slabo.

Hvala Alenu, Biljani, Gabrijeli, Ivanu, Katarini, Klari, Lilijani, Minei, Mojci, Nastji, Patriku, Tadeju, Timoteju in Urški za prijeten teden v Hamburgu. Veseli me, da ste se tako dobro povezali med seboj.

Hvala pa tudi Mai Deecken, Classu Grotu, Michaelu Schendelu, Amelie, Anniki, Bo, Clemensu, Deliah, Dominicu, Hendriku, Jacobu, Jette, Juliji, Malin, Marie, Mayi, Paulu, Philine, Semini in gospe Hanszen, ki so se družili in delali z nami ter gostili naše dijake.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner in sodelujoči dijaki