Konec maja smo na Biotehniški šoli Maribor gostili partnersko šolo iz Hamburga. V okviru mednarodnega projekta ERASMUS+ z naslovom We can bee friendlier to the nature je potekala četrta, to je zadnja izmenjava dijakov.

Projekt smo začeli in ga tudi zaključili z izvedbo različnih delavnic, s katerimi smo želeli dijakom pokazati, da lahko tudi po končanem projektu uporabljajo znanje, ki so ga pridobili v času trajanja projekta.

Tokratne delavnice so bile namenjene čebelarstvu, sadjarstvu, oskrbi grede iz kamnov in spiralne grede, zasaditvi spiralne grede z medovitimi rastlinami, izdelavi okolju prijaznejšega pribora za piknike, apiterapiji in fitoterapiji, pripravi okolju prijaznejše embalaže in uporabi eko izdelkov, ki jih lahko po uporabi kompostiramo.

Dejavnosti smo nadgrajevali s popoldanskimi športnimi dejavnostmi (bowling, PohorjeJET)

in družabnimi dogodki (Escape room, vožnja z vlakcem)

ter strokovno ekskurzijo na Primorsko (jama Vilenica, Piran),

izmenjavo pa zaključili na Pohorju s prelepim pogledom na Maribor.

Čebelarstvo

Slabo vreme nas ni odvrnilo od tega, da bi z dijaki opravili pregled čebeljih družin. Presenetilo nas je navdušenje ob delu s čebelami, ki so ga pokazali dijaki iz Hamburga. Večina njihovih učencev se je odločila, da sodeluje pri pregledu čebel. Mentorstvo je potekalo pod vodstvom profesorice in mentorice čebelarskega krožka Kristine Dolinar Paulič in dijaka 3. letnika Ivana Praznika.

Dijaki so navdušeno spremljali delo naših čebelarjev in zastavljali številna vprašanja o delu s čebelami. Mogoče je to zanje tudi prvi korak k čebelarjenju. Medtem pa je druga skupina žičila okvirje in vstavljala satnice,

tretja poslikavala panjske končnice,

četrta barvala panj

in peta strgala propolis, ki smo ga potem uporabili za pripravo tinkture.

Z dijaki smo pripravljali tudi kremni med z okusom maline, cimeta in ingverja.

Da bi dijaki laže prepoznavali različne vrste medov, smo zanje pripravili pokušnjo bolj in manj znanih vrst medu.

Sadjarstvo

V času projekta smo se posvetili tudi sadjarstvu in zaključek okronali s pripravo jabolčnega soka.

Najprej so dijaki prisluhnili dr. Andreju Podjavoršku, ki jim je predstavil celotni postopek priprave motnega jabolčnega soka.

Sledila je priprava jabolk, ki jih je bilo potrebno najprej oprati, potem sortirati (odstraniti gnila) in ponovno sprati. Slednje ni bilo težko, glede na to, da nam je pri delu vseskozi "pomagal" tudi dež.

Jabolka smo najprej zmleli in drozgo prenesli v stiskalnico.

Že ob mletju smo lahko opazili, da so bila zelo sočna in se že veselili prvih litrov jabolčnega soka. Stiskanje drozge je ob dobri volji dijakov potekalo hitro in tudi količina soka se je večala.

Po stiskanju je bilo potrebno najprej očistiti vso opremo.

Sledila je še predstavitev poteka in izvedbe pasterizacije,

nakar smo odlični jabolčni sok ustekleničili

in ob tej priložnosti dijakom še predstavili šolsko klet.

Ob zaključku je sledila še pokušnja jabolčnega in pomarančnega soka. Dijaki so ob vodeni pokušnji spoznavali, na kaj moramo biti pozorni, ko pokušamo različne vzorce. Lahko rečem, da so pokazali izostren čut.

Izdelava žlic iz testa

Delavnica, na kateri so dijaki pod mentorstvom profesorice Jolande Ziherl Sajko izdelovali žlice iz testa, je bila še posebej dobrodošla glede na to, da bomo morali v Evropi do leta 2021 ukiniti kar nekaj plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Zato so lahko žlice iz testa zanimivo nadomestilo zanje. Prednost tovrstnih žlic je v tem, da uporabljamo naravne sestavine, zato jih lahko po uporabi tudi pojemo.

Dijaki so najprej pripravili testo iz različnih vrst moke in z različnimi dodatki.

Pripravljeno testo so zvaljali in iz njega oblikovali žlice,

ki so jih nato spekli v pečici in pustili, da se ohladijo.

Nad izdelki so bili zelo navdušeni, saj se jih je večina z izdelovanjem tovrstnih izdelkov srečala prvič. Žlice smo seveda tudi preizkusili in poskusili. Prav slednji test so dobro prestale.

Apiterapija in fitoterapija

Dijaki so se preizkusili tudi v pripravi antiparazitika in sirupa za boleče grlo.

Najprej so pripravljali antiparazitik, za katerega so uporabili različna zelišča (meta, melisa, pelin …), ingver, česen, kajensko papriko, propolis in med.

Nato so se lotili priprave sirupa iz smrekovih vršičkov za boleče grlo. Glede na to, da je bila tema našega projekta tudi med, smo namesto sladkorja za sladkanje uporabljali med.

Okolju prijazna embalaža

Da bi manj obremenjevali okolje, smo se odločili, da bomo za naše izdelke uporabljali okolju prijaznejšo embalažo. Za izdelke iz medu smo uporabili stekleno embalažo, za sladico, ki smo jo pripravili pa steklene in povoščene "pokrovčke".

Za zelišča smo iz blaga sešili posebne mošnjičke.

Oskrba grede iz kamnov in zasaditev spiralne grede z medovitimi rastlinami

Gostje iz Hamburga so bili zelo veseli, ko so opazili, da greda iz kamnov, ki smo jo gradili na prejšnji izmenjavi, še vedno služi svojemu namenu. Ne samo, da stoji, opravlja tudi pomembno vlogo. Zasajena je z medovitimi rastlinami, zato jo čebele z veseljem obletavajo, kar je bilo še posebej pomembno letos, ko je bilo zelo malo čebelje paše. Med kamni pa se skrivajo različne žuželke, pa tudi kakšno pozidno kuščarico lahko najdemo med njimi.

Enako pomembno nalogo opravlja pred čebelnjakom tudi spiralna greda.

V tem šolskem letu sodelujemo tudi v projektu Sem sprememba, katerega cilj je osveščanje o pomenu čebel za ljudi in naravo. Zaradi tega smo se odločili, da oba projekta povežemo in v času izmenjave opravimo tudi sajenje medovitih rastlin, ki bodo še dodatno obogatile čebeljo pašo.

Sajenje rastlin smo prepustili gostom iz Hamburga, ki so ga z veseljem opravili.

Predstavitev izdelkov iz naravnih materialov

Glede nato, da je naš projekt usmerjen k varovanju narave, smo se odločili, da dijakom pripravimo delavnico, na kateri bodo lahko videli, kako pripraviti piknik in kako opraviti sajenje balkonskih rastlin samo z uporabo naravnih materialov. Predstavitev je pripravila gospa Eva Štraser iz podjetja Evegreen.

Predstavila nam je različne okoljsko neoporečne izdelke, ki jih lahko po uporabi brez težav kompostiramo, krožnike za piknik pa celo v celoti pojemo.

Na nas pa je zdaj, da premagamo predsodke in posegamo tudi po tovrstnih izdelkih. Ne glejmo vedno samo na ceno, ampak tudi na njihov vpliv na naravo in naše zdravje.

Tržnica Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno)

V času mednarodne izmenjave smo ponovno organizirali tržnico, na kateri so se zopet predstavili le lokalni pridelovalci hrane. Tržnica je ena od možnosti, da se lokalni pridelovalci pokažejo okoliškim prebivalcem in seveda našim dijakom ter zaposlenim. Ponudba je bila zelo raznolika, saj smo lahko posegali po ekološko pridelani hrani, čebeljih izdelkih, različnih vrstah moke, kruhu, poticah, gibanicah in pecivu iz krušne peči, suhomesnatih in drugih mesnih izdelkih, vinu, zelenjavi, bučnem olju, izdelkih iz aronije in izdelkih iz biorazgradljivih materialov. Na vsaki stojnici smo lahko izdelke tudi poskusili.

Izdelke so ponujali: Kmetija Frangež, ekološka kmetija Črni dragulj, eko kmetija Pri omi Neži, podjetje Evegreen, kmetija Šolar, Biotehniška šola Maribor in dijaki iz projekta ERASMUS+.

Hvala vsem dijakom in sodelavcem za odlično izvedbo dejavnosti v tednu, ki smo ga preživeli skupaj z našimi gosti iz Hamburga. Prav z vašo pomočjo so se lahko domov vrnili polni novih doživetij in znanj.

Zapisal in fotografiral: Simon Gračner