Obiskali smo Dogoše in Ptuj. Sliši se zanimiva kombinacija. Pa, saj tudi je bila. Dogoše smo obiskali z namenom, da podrobneje spoznamo Centralno čistilno napravo Maribor, Ptuj pa seveda zaradi kulturnih namenov.

Ogled čistilne naprave je vsako leto v koledarju dogodkov (beri naravoslovnih dni) 2. letnikov naše šole. Tako smo se tudi letos na ogled odpravili z naravovarstvenimi tehniki, kmetijsko-podjetniškimi tehniki in veterinarskimi tehniki. Pomembno je, da vsi vidijo, kaj spuščamo v kanalizacijo in kakšne vode morajo posledično očistiti v Dogošah.

Prijazni vodiči so nas popeljali skozi celoten proces čiščenja odpadnih voda, ob tem pa nam predstavili vsako enoto posebej.

Ogled smo pričeli pri vhodnem jašku, kjer poteka tudi čiščenje zraka. Na ta način se prepreči širjenje neprijetnih vonjav v okolico čistilne naprave.

Izvedeli smo, da gre kanalizacijska voda najprej skozi mehanski del čiščenja (grobe grablje), kjer odstranijo vse večje delce. V tem delu smo lahko videli, da ljudje v odtoke mečejo praktično vse (vatirane palčke, verižice, folijo, vlažilne robčke, celo korenje in jabolka ...).

Iz grobih grabelj gre voda na fine grablje, od tam pa v bazen za odstranjevanje peska in maščob.

Sledi že prvo vzorčenje odpadne vode. Vzorčenje se izvaja skozi cel dan.

Pokazali so nam tudi ogromen agregat, ki se zažene, če pride do izpada elektrike.

Ogled smo nadaljevali ob bioloških bazenih, kjer poteka najpomembnejši del čiščenja. Odstranjujejo se organske ogljikove spojine, dušikove spojine in organske ter anorganske fosforjeve spojine. V tem delu so mešala, ki goščo vseskozi mešajo, dodajajo se koagulanti za obarjanje fosforja (apno), neprestano se dovaja zrak, ki omogoča, da se blato useda. Pogled na biološki bazen ni nekaj kar bi si želel vseskozi gledati, je pa res, da začneš razmišljati, kaj vse spuščamo v kanalizacijo, da na koncu dobimo takšno mešanico.

Sledil je premik na naknadni usedalnik, kjer smo lahko opazovali povsem drugačno vodo. Na prvi pogled je bila voda že povsem čista, kljub temu, da v tem delu še vedno poteka odstranjevanje morebitnega plavajočega blata. Na koncu tega dela procesa potekajo vzorčenja vode, in če je voda neoporečna jo prečrpajo v kanal HE Zlatoličje.

Da je voda na koncu čistilne naprave res prečiščena, smo se lahko prepričali ob ribniku, v katerem so veselo plavale ribe in cveteli lokvanji.

Naloga Centralne čistilne naprave je vsekakor čiščenje odpadnih voda, a zaposleni imajo še pomembnejšo funkcijo. Vseskozi obiskovalce osveščajo o tem, kako ohraniti naravo čim bolj čisto (več zelenja, kako se obvarovati pred invazivnimi vrstami rastlin in živali ...).

Ob koncu ogleda, smo videli kaj se dogaja z blatom skozi proces čiščenja, od aktivnega blata do dehidriranega blata z apnom, ki je uporabno tudi za ogrevanje. S tem blatom pa se ne ogrevamo v Sloveniji, ampak na Madžarskem.

Čisto za konec pa so nam predstavili komandno sobo in laboratorij, v katerem smo lahko videli kaj vse merijo v vzorcih vtočne in iztočne vode. Predvsem smo videli, da se vtočna voda res dobro prečisti, saj iz nje odstranijo večino škodljivih snovi (okoli 95%).

Upam, da smo vsi spoznali, da smo tisti, ki moramo zagotoviti, da bodo imeli v Dogošah čim manj dela. Verjemite, da nam bo narava hvaležna.

Iz Dogoš pa nas je pot vodila do našega najstarejšega mesta - Ptuja. Povzpeli smo se na vzpetino, na kateri kraljuje Ptujski grad.

V objemu blagodejne sence smo spoznavali zgodovino Ptuja,

iz ptičje perspektive pa tudi njegovo arhitekturno ureditev.

Slišali smo lahko, da je tudi Ptuj, tako kot druga starejša mesta, doživljal bleščeče vzpone, žal pa tudi nesrečne padce. Kljub številnim turbulentnim obdobjem, mu je uspelo ohraniti dušo, ki ga krasi že 1950 let, saj je bil prvič pisno omenjen že leta 69 n. št..

Iz gradu smo se spustili v staro mestno jedro, na obrobju katerega smo tudi zaključili ogled Ptuja.

Tako se je zaključil naravoslovno-kulturno obarvan dan, ki je združil preteklost s sedanjostjo.

Zapisal in fotografiral: Simon Gračner