Dijaki 2., 3. in 4. letnika programa naravovarstveni tehnik so se odpravili na strokovno ekskurzijo na Solčavsko (evropska destinacija odličnosti). Na tej ekskurziji so lahko videli, da Solčavsko ne ponuja samo Logarsko dolino, ampak veliko več. Da bi to lažje spoznali, smo se najprej ustavili v Solčavi oz. natančneje v centru Rinka (zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega).

Najprej so nam predstavili pomen centra, nato pa so nas popeljali skozi stalno razstavo o življenju in naravi Solčavskega.

Spoznali smo življenje domačinov skozi zgodovino, kako se prepleta njihovo življenje z lesom in volno ter kakšne naravne danosti in lepote ponuja to področje.

Življenje na tem področju je bilo že od nekdaj zelo težko, a domačini so v tem našli veliko pozitivnega, kar lahko občutimo tudi v pesmi znanega domačina.

Moje planine

Ko gledam vas planine,

nevolja hitro mine,

ko stopim vrh gore,

presrečno je srce.

Tu prosto duh zaplava,

z metuljčki poigrava,

vso srečo doživi

in s ptički žvrgoli.

Svobodno misel moja

tu hodi pota svoja,

se stvarstva veseli

in Stvarnika časti.

Joža Vršnik - Robanov Joža

Sledil je ogled filma o Solčavskem. Spoznali smo vse tri doline, ki se razprostirajo na tem območju (Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot). Z veseljem pa smo občudovali razstavo slik narejenih iz polstene volne oz. filcane volne.

Gre za tehniko obdelave volne, ki je na tem območju tradicionalno prisotna med ljudmi že od malih nog.

Za konec smo si ogledali še razstavo metuljev,

fosilov najdenih na Solčavskem

in delavnico kjer izdelujejo izdelke iz filcane volne.

Pot nas je iz Solčave vodila v Logarsko dolino. Že na poti proti dolini smo videli, da smo odlično izbrali termin obiska. Ne toliko zaradi oblačnega in deževnega vremena, kot zaradi dejstva, da smo lahko zaradi obilice dežja, občudovali številne slapove, ki so nas spremljali vse do vstopa v dolino. Zato ni naključje, da je bil prvi postanek v Logarski dolini namenjen ogledu slapa Palenk (nad hotelom Plesnik). Slap Palenk se nam je predstavil v vsej svoji lepoti.

Od slapa Palenk pa smo se odpravili še do enega najvišjih padajočih slapov v Sloveniji - slapa Rinka. Dijaki so si ga kljub slabemu vremenu želeli ogledati od blizu, saj od blizu res deluje še bolj veličastno. Z lahkoto lahko rečem, da so dijaki ob njem uživali.

Za konec pa smo se odpravili še do enega bisera Zgornje Savinjske doline - Mozirskega gaja. Dijaki so najprej prisluhnili domačinu, ki jim je predstavil razvoj parka od nastanka pa vse do danes. Verjetno si težko predstavljate, da je park nastal na prostoru, ki so ga ljudje uporabljali kot smetišče. Še posebej pa je potrebno pohvaliti "trmo" domačinov, ki vztrajajo s parkom že celih 41 let, kljub uničujočim poplavam, ki so skozi zgodovino prizadele park.

Sicer malo premraženi, a polni novih spoznanj smo se odpravili nazaj proti Mariboru. Verjamem, da se bo marsikdo še vrnil v objem lepot, ki jih ponuja Zgornja Savinjska dolina.

Simon Gračner