1. DAN – 19. 11. 2018

Vožnja in še enkrat vožnja in pozdravljen Hamburg oziroma, kako na letalo "spraviti" našega Ivana

V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se zbrali na dvorišču Biotehniške šole Maribor, na Vrbanski cesti 30. Družbo so nam delale prve snežinke, ki so se sramežljivo spuščale izpod neba, ne da bi nam pokvarile prijetno vzdušje pred dolgo potjo do letališča Marco Polo v Benetkah in od tod proti Hamburgu v Nemčiji. Če odmislimo običajni cestni zastoj od Lukovice do Ljubljane, je vožnja potekala brez posebnih težav, zato smo bili že ob 12. uri na letališču. In nato prva nevšečnost pri delitvi letalskih kart: na eni od njih je bil zapisan napačni priimek. Kaj storiti? Prijazna uslužbenka EasyJeta nam je takoj priskočila na pomoč in brez zapletov odpravila napako.

Seveda pa se je izkazalo, da uslužbenkina prijaznost ni zastonj: za popravek priimka je bilo potrebno plačati celotni znesek karte. Pa nič zato, samo da ni bilo potrebno pustiti Ivana na letališču.

Po vseh običajnih procedurah pred poletom smo se udobno namestili na svoje sedeže in čakali na vzlet.

Verjetno je nanj najbolj nestrpno čakala vsa peterica dijakov, ki se je z letalom prvič dvignila pod nebo, zato je po vzletu še toliko bolj s ptičje perspektive občudovala nenavadne beneške lagune.

Neopisljiva lepota pa se nam je prikazala, ko smo se dvignili nad oblake. Njihovi posnetki iz letala so gotovo zgovornejši kot besede!

Po dobri uri in pol vožnje smo končno pod seboj zagledali pristaniški Hamburg. Namesto napovedanega slabega vremena nas je letos pričakalo prijetno poznojesensko vreme. Še sreča: lani smo se naužili več kot dovolj dežja.

Na letališču so nas pričakali prijazni gostitelji (Mai in njeni dijaki). Po prisrčni dobrodošlici smo se odpravili z vlakom do Landungsbrückna, nato pa peš do hostla »Auf dem Stintfang«, ki je za cel teden postal naš drugi dom.

Po nastanitvi nas je že čakala večerja, nato pa smo se v spremstvu Mai odpravili na prvi ogled mesta. Najprej smo zavili v bližnji zabaviščni park DOM, se povzpeli na panoramsko kolo in uživali v pogledu na večerni Hamburg.

Od tod so se dijaki odpravili na adrenalinsko pot, ki vodi od prostega pada do Apolla 13 in vlakca smrti,

zato tudi adrenalinska napetost ni popustila vso pot do hostla.

Ustregli pa smo tudi tistim, ki so si zaželeli še nekaj nočnih fotografij Hamburga, nato pa se utrujeni odpravili spat.

 

2. DAN – 20. 11. 2018

1. Šolski dan oziroma kako preživeti v temi

Gostitelji so nam sestavili urnik tako, da smo si lahko zjutraj privoščili daljši spanec: tudi čez sedmo uro. Po zajtrku je sledil že prvi izziv: najprej vožnja z vlakom od Landungsbrückna do Rissena, nato kratek sprehod do šole in že nas je pri vratih sprejel ravnatelj Class Grot. Po prijaznem stisku rok so se dijaki obeh šol spoznavali s pomočjo različnih socialnih igric.

V prvi so morali dijaki, ne da bi smeli stopiti na tla, prečkati oder samo s pomočjo lesenih kvadrov. Na vsakem od njih je moral biti vsaj en dijak, v nasprotnem primeru se je prazen kvader izločil. S tem je postal prehod še bolj otežen. Igra je od dijakov zahtevala skupinsko delo in obilo komunikacije. Naši dijaki so kmalu odkrili, kako oder najugodneje prečkati, zato ni manjkalo vzpodbud in nasvetov, kako premagati ovire, ki so jih dijaki iz Rissena zaradi pomanjkljive komunikacije premagovali veliko manj spretno.

Nato je sledila igra spomin. Dijaki so se pomešali v pare (Maribor-Rissen) in vsak par je izbral po eno besedo. Dve dijakinji sta morali nato s pomočjo teh besed poiskati ustrezne pare.

Tudi naslednji dve igri sta od dijakov zahtevali, da se med seboj pogovarjajo: v prvi so se morali razporediti po datumih rojstva in abecednem redu, v drugi pa po velikosti in po njej še v pare.

Nemški del para je dobil nalogo, da našega dijaka ves teden vodi pri delu v šoli. S tem so dijake usmerili k intenzivnejši komunikaciji v tujem jeziku.

Po uvodnem spoznavanju je sledilo vključevanje v njihov delovni proces (v START-UP-e). Prva skupina se je takoj z vso vnemo lotila dela: Luka in Martin sta z žago oblikovala smreko za novoletno dekoracijo,

Timotej in Tea pa pomagala izdelovati lesenega konja, ki je bil namenjen za igralo v vrtcu.

Druga skupina se je vključila v program START-UP-a FAIR TRADE, v okviru katerega so pripravljali reklamno gradivo za kavo in čaj, ki sta bila pridelana po Fair Trade, to je po načelu pravične trgovine.

Tretja skupina se je pridružila programu START-UP, v katerem so pripravljali vegetarijanski obrok (testenine, pečene gobice …). Četrta skupina pa je v START-UP-u pripravljala gradivo za promocijo izdelkov.

Po začetnem »tipanju«, kako pri njih poteka delo, sta sledila kosilo in krajši počitek.

Popoldan je bil namenjen zanimivemu tekmovanju, kako najhitreje spoznati nekatere največje znamenitosti Hamburga. Spoznavanje mesta so gostitelji poimenovali Selfie Rallye. Skupine so morale narediti selfi v ozadju z Elpphilharmonie (Elfi) – Filharmonijo na Elbi (Labi),

cerkvijo sv. Mihaela,

Rathausom – mestno hišo,

Chilehausom,

Speicherstadtom – mostovi pri skladiščih začimb

in Dialogom im Dunkeln – sprehodom v popolni temi s slepimi.

Zmagala je tista skupina, ki je Mai prva poslala vse selfije.

Dialog im Dunkeln je postal naša naslednja dnevna dejavnost. Dijaki so morali v popolni temi pod vodstvom slepega vodnika opraviti določeno pot. Na njej so se srečevali s številnimi preprekami, s katerimi se srečujejo slepi, in jih tisti, ki vidijo, niti ne opazijo.

Dan smo zaključili v piceriji Andronaco. Nekaterim pica ni bila dovolj, da bi povsem potešili prazen želodec, zato so se odpravil še na mini palačinke.

3. DAN – 21. 11. 2018

Potek pouka na šoli v Rissenu oziroma kako omogoči tunel prekrasen pogled na mesto

Dan je bil namenjen spoznavanju rednega pouka, zato so se dijaki skupaj s svojimi gostitelji odpravili k uram angleščine, fizike, matematike, športne vzgoje

in biologije. Pri uri biologije smo imeli srečo, da so njihovi dijaki uro izrabili za pripravo na pisanje testa, nas pa zaposlili z mikroskopiranjem. V delo nas je vpeljal kratek film o celici,

nato pa smo se lotili seciranja čebule in priprave preparatov.

Bilo je zanimivo ponovno obuditi spomin na srednjo šolo. Preparati so lepo uspeli, tako da smo lahko brez težav opazovali celice čebule.

V drugem delu smo preverili, kako poteka osmoza v celicah, za konec pa smo si ogledali še njen potek na drugih preparatih. Zanimivo in poučno!

Po kosilu smo imeli dve uri prosto, kar so nekateri izkoristili za nabiranje novih moči (beri spali), drugi pa smo čas izrabili v trgovinicah s spominki.

Druga polovica popoldneva je bila namenjena spoznavanju mesta na drugi strani reke Elbe, kar nam je omogočil tunel, ki je speljan pod reko.

Zgradili so ga leta 1909 in je predstavljal do leta 1970 edino povezavo med eno in drugo stranjo tega dela mesta. Danes ga večinoma uporabljajo pešci in kolesarji. Avtomobilov je manj, saj lahko vozijo le izmenično, dopoldan iz mesta, popoldan pa v mesto. Tunel je speljan 24 metrov pod gladino reke in je dolg 426 metrov. Ko smo prišli na drugo stran, nas je presenetil prekrasen pogled na osvetljeni del mesta. Kljub nizkim temperaturam je bila pot izjemno zanimiva.

Večer so dijaki izkoristili za ogled derbija druge lige košarkarske tekme med Hamburg Towersi in Gladiators Trierom. Hamburg je gladko zmagal s 108 : 62. Če že napetosti ni bilo, pa je bilo vsaj veselje za domačine.

4. DAN – 22. 11. 2018

Delovna vnema raste oziroma kako vsaj malo urediti zaraščeno površino

Začetek dneva je potekal po že ustaljenem urniku (vstajanje – zajtrk – odhod – vožnja z vlakom – sprehod do šole – pozdrav gostiteljev). V šoli nas je čakal tudi pravi delovni dan, saj je bilo potrebno pripraviti izdelke za prodajo na tržnici.

Ena od skupin je pripravljala izdelke za tombolo, druga piškote, tretja pa pražene bučnice na tri različne načine (slane, sladke s cimetom, slane z dimljeno papriko) in pekla medenjake.

V delo so vključili tudi mene: s petimi fanti sem se odpravil na šolski travnik, kjer smo obrezali sadno drevje (Ivan je imel tudi učno uro obrezovanja za Markusa) in vinsko trto iz Maribora

ter obnovili notranjost lani zgrajene visoke grede. V enem letu se je njena notranja polnitev zelo posedla, zato smo odstranili zemljo, ji dodali veje in listje, nato pa jo ponovno do vrha napolnili z zemljo.

In že je bila visoka greda pripravljena za začetek pomladi.

Po opravljenem delu so se fantje lotili še košnje s travo zaraščenih površin. Travnik je bil videti po naši delovni akciji veliko bolj urejen,

zato je za nagrado v zgodnjem popoldnevu sledilo drsanje na drsališču Planten&Bloomen z Mai in Janom.

Prijetno utrujenim dijakom je bil prosti večer še dodatna nagrada!

5. DAN – 23. 11. 2018

Delo se nadaljuje oziroma pogled na Hamburg z ladje

Kot sem že omenil, so bili začetki dneva kar podobni drug drugemu. Drugače je bilo v šoli. Dijaki so po skupinah pripravljali izdelke za prodajo na sobotni tržnici. Skupina, ki je bila zadolžena za pripravo praženih bučnic in medenjakov, je morala izdelke še spakirati in jih opremiti z etiketami. Druga skupina je prav tako zaključevala z izdelavo konjička za vrtec.

Dve skupini sta že nameščali dekoracijo in napise v prodajnem prostoru na tržnici,

Tjaša in Lara pa pripravljali predstavitev projekta in načina izmenjav med šolama.

Tudi učitelji smo z zanimanjem opazovali, kakšne izdelke pripravljajo dijaki po posameznih razredih. Dobrih idej in izdelkov ni manjkalo!

Po kosilu in krajšem postanku v hostlu smo se odpravili z vlakom do glavne železniške postaje (Hauptbahnhof),

od tam pa se sprehodili po znameniti ulici s trgovinami (Mönckebergstraße) proti mestni hiši. Vmes so si dijaki privoščili popularno ameriško kavo Starbucks in se potem razkropili po mestu: eni so odšli v trgovine, drugi so si ogledali bližnje znamenitosti, sam pa sem raziskoval okolico mestne hiše. Navdušili sta me poštna stavba in ulica Neuer Wall.

Čas za samostojni ogled je hitro minil, saj nas je ob 17.30 že čakala Mai, da nas popelje na ladjico, s katere smo si ogledali mesto z druge perspektive.

V enourni vožnji smo lahko občudovali stari del Hafencityja, ki je pod UNESCO-vo zaščito, Elfi (800 milijonov vredna stavba),

nočni Hamburg, stare ladje, ki so jih preuredili v plavajoče restavracije, ladjo Louisiana Star, ki jo še vedno poganja leseno kolo,

znamenite doke na reki Elbi, ladjo za prevoz zabojnikov (350 metrov dolga, 16.000 zabojnikov, 60 metrov ugreza)

in na koncu še 700 milijonov vredno »ladjico Eclipse«, ki je v lasti ruskega milijarderja Romana Abramoviča in so jo zanj izdelali prav v Hamburgu.

Ker je Abramovič menil, da je ladja premajhna, so jo morali povečati, in to tako, da so jo na sredini prerezali in jo podaljšali. Marmor in zlato pa dajeta ladji še poseben blišč.

Po večerji si je večina privoščila še obisk zabaviščnega parka DOM.

6. DAN – 24. 11. 2018

Jesenska tržnica oziroma kako se počasi poslavljamo od Hamburga

No, pa le niso bila vsa jutra podobna. Danes se je zgodila drastična sprememba, namesto ob 9.35 so nas pričakali ob 9.45. Razlog: imeli smo že vse pripravljeno za prodajo na tržnici. Od 10. do 13. ure je na šoli potekala jesenska tržnica, na kateri so se predstavili razredi s svojimi izdelki. Na njej je bilo moč kupiti novoletne okraske, izdelke iz lesa,

različne torbe iz blaga, adventne venčke, kavo iz pravične trgovine,

suho sadje, pražene bučnice, piškote,

sveži jabolčni sok in ogromno že pripravljene hrane (hot dog, pica, miške, pite …). Vsakdo je lahko našel kaj zase. Po končani sejemski prodaji smo se poslovili od učiteljev in dijakov, s katerimi smo skupaj ustvarjalno preživeli ves teden.

Popoldne pred slovesom smo namenili ogledu še nekaterih znamenitosti Hamburga. Najprej smo se povzpeli na razgledno ploščad cerkve sv. Mihaela. Na višini 106 metrov smo imeli Hamburg kot na dlani,

potem pa še pogledali notranjost cerkve, ki jo krasijo veličastne orgle in zanimiva kripta.

Iz cerkve sv. Mihaela smo se odpravili do najstarejše ulice v Hamburgu in hiše v njej. Ulica je bila v srednjem veku znana po tem, da so veliko potrebo opravljali kar skozi okno, od tod verjetno tudi frazem »podelati se komu na glavo«.

Sprehod smo nadaljevali do kipa velikodušne ženske Zitronen Jette, ki je bila znana po tem, da je otrokom in revežem delila limone v času, ko so zbolevali za skorbutom (pomanjkanje C vitamina) in jih tako rešila gotove smrti.

Pretresljiv pomnik človeštvu pred nesmiselno vojno je tudi ogleda vredni veličastni zvonik, ki je še edini ostal potem, ko je bila cerkvena ladja po silovitem bombardiranju uničena.

Ogled smo zaključili v ulici s številnimi trgovinami in si potem opomogli v turški restavraciji PEACETANBUL. Dijaki so si za zaključek dneva še privoščili vožnjo v zabaviščnem parku DOM.

7. DAN – 25. 11. 2018

Slovo od Hamburga oziroma vožnja in še vožnja proti domu

Zjutraj smo si lahko podaljšali počitek, saj smo morali sobe sprazniti šele do 10. ure. Ker smo imeli do odhoda vlaka na letališče še dovolj časa, smo se ponovno odpravili v center mesta in si v Zoologisches Museumu ogledali bogato zbirko živali iz celega sveta: slone, nosoroge, kite, divje mačke, divje prašiče, medvede, plazilce, opice, ptice, ribe, čebele in druge,

ogledali smo si kako se je razvijal človek

in tudi žal tudi načine njihovega iztrebljanja.

Za slovo od mesta smo se sprehodili še po ulici do hostla in potem odpeljali z vlakom na letališče, kjer je ostalo le še slovo od naših prijateljev in kot na začetku let za Benetke in vožnja do Maribora.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner, Kristina Dolinar Paulič, dijaki