Dijaki programa naravovarstveni tehnik smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Cerknico in Pivko. Po dolgi vožnji z avtobusom smo se končno ustavili na Notranjskem pri našem največjem presihajočem jezeru – Cerkniškem jezeru. Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani.

Sprehodili smo se po praznem, vendar blatnem jezeru. Sprehajali smo se po ozkih potkah in opazovali pokrajino okoli nas.

Navdušili so nas predvsem veliki požiralniki, ki smo jih lahko opazovali na dnu jezera.

Po sprehodu po jezeru, smo se odpravili do muzeja Jezerski hram, kjer smo si ogledali »živo« maketo celotnega Cerkniškega Jezera z okolico.  

Ob strokovni razlagi smo natančno spoznali delovanje vodnega sistema oziroma nastajanje in presihanje kraškega Cerkniškega jezera. Ob prikazu vodnega sistema smo spremljamo tonske posnetke življenja ob jezeru, ter občutili vso naravo, vodo, ptice, živali…

Izvedeli smo tudi, da je danes Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje.

Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 km², ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 30 km². Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik!

V zgornjem delu muzeja pa smo si ogledali kratek filmček o štirih letnih časih Cerkniškega jezera z naslovom Jzeru je, jzera nej. Z zanimanjem smo si pogledali razstavljene predmete, kot so drsalke s katerimi so se drsali po jezeru, makete splavov,...

Nato pa smo se odpeljali do naravoslovne učne poti Rakov Škocjan, kjer smo se ustavili ob Velikem naravnem mostu

in kasneje še ob Malem naravnem mostu. Sprehodili smo se po gozdni učni poti, med potjo pa smo opazovali učne table, na katerih so prikazane živali in rastline, ki so življenjski prostor našle v Rakovem Škocjanu.

Ustavili smo se tudi ob manjši mlaki in opazovali vodne živali.

Na učni poti najdemo tudi veliko zelo starih in debelih dreves. Ustavili smo se ob hrastu dobu, ki je eno najstarejših in najdebelejših dreves tukaj. Star je že več kot 400 let.

Za konec smo se sprehodili po Malem naravnem mostu.

Naša zadnja točka so bila Pivška presihajoča jezera. Le teh je sedemnajst, mi smo se sprehodili do Petelinjskega jezera, ki pa je bil samo travnik, saj v tem času vode v jezeru še ni, kar se zgodi le poredko.

V Ekomuzeju smo prisluhnili zgodbi o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Spoznali smo kraško pokrajino, kaj se dogaja z vodo, kakšna so tla na tem območju, življenje ljudi na tem območju, živalske vrste, ki živijo na pivškem območju,…

Po dolgem, a čudovito preživetem dnevu, smo se po koncu ekskurzije ustavili tudi v Trojanah in se za piko na i posladkali z okusnimi trojanskimi krofi.

Zapisala: Patricija Kostanjšek, 4.aNT

Fotografije: Simon Gračner