V sklopu projektov Planetu Zemlja prijazna šola, Odgovorno s hrano – Eat Responsibly in mednarodnega projekta We can bee friendlier to the nature smo na šoli organizirali predavanja v sklopu Karavane varne kemije. Za predavanje smo izbrali teme Kemikalije v vsakdanjem življenju, Kemijski koktajl na krožniku, (Ne)varno lepe s kozmetiko in Skrivnosti nanotehnologije. O prekomerni uporabi kemije v našem življenju je predavala ga. Tatjana Kruder. Predavanja smo ponudili dijakom programov naravovarstveni tehnik in kmetijsko-podjetniški tehnik.

Slišali smo, kako so oglasi za posamezne izdelke vedno bolj agresivni in hkrati potrošnike zavajajo. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj je potrebno oglašati izdelek, ki bi nam naj spremenil življenje??? Po drugi strani pa nihče ne oglaša, kako ti izdelki vplivajo na naše zdravje. V izdelkih za gospodinjstvo in kmetijstvo (kozmetika, živila, pesticidi) lahko najdemo motilce hormonskega ravnovesja (upada moška plodnost, pri živalih je več ženskih osebkov), ftalate (parfumi, laki, barve), ki so lahko rakotvorni in hormonski motilci, obstojna organska onesnaževala (v telo jih vnašamo s prehranjevanjem, pitjem vode in dihanjem in se lahko akumulirajo v vseh tkivih, predvsem v maščobnem tkivu), bisfenol A (plastenke, CD-ji, DVD-ji), ki posnema delovanje hormonov v telesu,…

Prvi šok smo doživeli že ob podatku, da povprečna družina na leto porabi eno polno kopalno kad čistil. Nič manj pozornosti pa ni požel podatek, da ženske povprečno porabijo na leto od 3,5 do 5 kg kozmetike (15 do 20 vrst kozmetike). Ob tem podatku so se fantje sicer nasmihali, a fantje - pozor, tudi mi porabimo zelo veliko kozmetike. Med kozmetiko namreč spadajo tudi deodoranti, kreme za roke, šamponi za tuširanje, vodica po britju idr.

Zdravstveni vidik kozmetike vsekakor je pomemben (umivanje, nega) vendar ni potrebno pretiravati. Če se prepogosto umivamo je koža manj zaščitena.

Pri nakupu kozmetike bodimo pozorni na deklaracije, ki morajo obvezno vsebovati sestavine v slovenskem jeziku. Bodite pozorni predvsem na vsebnost aluminija, svinca, ftalatov in parabenov.

Pri izbiri hrane bomo po tem predavanju malo bolj pozorni, saj smo lahko slišali, da hrana kopiči najrazličnejše strupene kemikalije (pesticide, težke kovine, umetne snovi). Posebej pa moramo biti pozorni na dodatke v hrani (aditive), ki izboljšujejo kakovost hrane, podaljšujejo rok uporabe, izboljšajo okus, aromo in videz. Ali je dejansko to res??? Kot je znano, so to kemični dodatki, za katere niti ne vemo, kako vplivajo na naše zdravje.

Vedno večja težava je tudi to, da uživamo vedno več hrane, ki je pasterizirana, sterilizirana, zamrznjena, vakuumsko pakirana, embalirana. Kar pomeni vedno več plastike in "mrtve" hrane.

Se kdaj vprašate, zakaj tako radi posegamo po hitri prehrani, sladkih pijačah, sladkarijah, majonezi? Odgovor je zelo preprost. Vsa našteta hrana je energetsko bogata, kar pomeni, da si hitro povrnemo prepotrebno energijo. Problem je le v tem, da potem vse te zaužite energije ne porabimo. Rezultat takšnega prehranjevanja pa je prekomerna teža, porast sladkorne bolezni in druge sodobne bolezni. Verjetno ni potrebno poudarjati, da pri športu »pokurimo« več energije kot pri gledanju televizije. Torej, kakšna je vaša odločitev?

Za konec smo lahko slišali, da je tudi v živilski industriji vedno pogostejša nanotehnologija. Uporabljajo jo pri pakiranju živil, saj nano delci zmanjšujejo prepustnost embalaže, manjši vpliv UV-svetlobe, nanosrebro ima antibakterijski učinek,… Nanokeramični delci v olju za cvrtje zmanjšujejo neprijetne vonjave, olje ostane dlje časa sveže in uporabno.

Predavanje nam je zagotovo ponudilo dovolj tem za razmislek. Na nas je, da te informacije uporabimo tudi v vsakdanjem življenju. Ne bo lahko, še posebej zato, ker nas je kemija v hrani in vsakdanjem življenju že močno omrežila. Težko se odrečeš določenim vonjem in okusom, ki so ti blizu in te z njimi dobesedno bombardirajo tako iz reklam kot s polic. Vsekakor pa imamo izbiro. Ta izbira je lokalno pridelana hrana in izdelki iz domačega okolja, ki so nam bližje in za naše telo prijaznejši. Ali bomo pravilno izbrali, pa je odvisno samo od nas.

Zapisal: Simon Gračner

Fotografiji: Simon Gračner